V monografiji so obravnavane nekatere temeljne predpostavke in pogoji kakovostnega splošnega izobraževanja, ki pomembno vplivajo tudi na kakovost učenja v skupnosti. Analiziramo sodobne premike na področjih pojmovanja znanja, poučevanja, izobrazbe in učenja, pri čemer ugotavljamo, da težnje po rekonceptualizaciji splošnega izobraževanja, ki slednjega vse bolj razumejo v funkciji zagotavljanja zaposljive delovne sile, po eni strani pomembno vplivajo na določanje zaželenega izobraževalnega »outputa«, torej samih ciljev izobraževanja, njihovo splošno formulacijo in operativizacijo, po drugi strani pa tudi na predpostavke o tem, kakšen naj bi bil kakovosten proces pouka in učenja ter katero znanje je legitimno v procesih izobraževanja in učenja posredovati ter usvajati. Pokažemo, da v tem pogledu cilji izobraževanja, tako splošnega kot poklicnega, vse bolj postajajo (ključne, temeljne, meta-, poklicne ipd.) kompetence, ki so bodisi eksplicitno ali pa zgolj implicitno postavljene v izključevalno razmerje do sistematične vsebinske vednosti in na tej utemeljenega funkcionalnega znanja. V knjigi med drugim analiziramo tudi s tem povezane težnje nekaterih mednarodnih institucij (npr. OECD, EU), ki si prizadevajo za rekonceptualizacijo obveznega splošnega izobraževanja in alternativo »tradicionalnemu« kurikulu, ki temelji na splošnoizobraževalnem znanju, vidijo prav v njegovi kompetenčni zasnovanosti.
F.35 Drugo
COBISS.SI-ID: 53357154V prispevku predstavljamo in analiziramo rezultate empirične raziskave, katere temeljni namen je bil ugotoviti, kako študenti razumejo poglavitno vlogo učiteljev in lastno vlogo ter katera je bila zanje v času študija pomembna učna izkušnja. Zanimalo nas je, ali se pojmovanja vloge učiteljev in študentov tekom študija spremenijo ter približajo sodobnim znanstvenim konceptom o aktivnem in konstruktivnem učenju. Raziskavo smo opravili na vzorcu študentov 1. in 3. letnika, vpisnih v prvostopenjski študijski program pedagogike na filozofski fakulteti v Beogradu ter pedagogike in andragogike v Ljubljani. Rezultati primerjave med 1. in 3. letnikom kažejo pri študentih 3. letnika premik k višjim pojmovanjem študentove in učiteljev vloge, kar z večjo verjetnostjo vodi h globinskemu pristopu k učenju. Spremembe v smeri višjih pojmovanj študentove in učiteljeve vloge so tako lahko pokazatelj kakovosti študija, saj jasno kažejo tudi na to, da so študenti pripravljeni na prevzemanje bolj odgovorne in avtonomne vloge pri študiju. V prizadevanjih za doseganje kakovosti univerzitetnega študija predstavljajo omenjeni uvidi pomembno informacijo za prenovo študijskih programov in uvajanje sprememb v študijski proces.
F.35 Drugo
COBISS.SI-ID: 55039842Vodja programske skupine Sabina Jelenc Krašovec je bila urednica tematske številke revije Andragoška spoznanja, v kateri so bili prikazani delni rezultati raziskovalnega dela, ki sodijo tudi v okvir dela programske skupine in v kateri so bili objavljeni prispevki članov programske skupine. Člani programske skupine so bili tudi člani uredniških odborov domačih in mednarodnih revij ter monografij.
C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor)
Člani programske skupine so se udeleževali številnih posvetov, okroglih miz in drugih dogodkov, ter preko javnih občil posredovali znanje in rezultate raziskave širši javnosti. Poudarek je bil na vprašanjih učenja in izobraževanja v skupnosti ter kakovosti življenja za različne ciljne skupine.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
Člani programske skupine so se redno udeleževali nacionalnih in mednarodnih konferenc, na katerih so predstavljali rezultate raziskovanja, ki izhajajo iz tematike prgramske skupine. Pri tem so imeli posamezni člani projektne skupine tudi vabljena predavanja na konferencah in univerzah.
B.04 Vabljeno predavanje