V članku se ukvarjamo z razvojem strokovnih kompetenc in načini dela v visokošolskem izobraževanju. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kako študenti 1. in 3. letnika študija pedagogike iz Beograda ter pedagogike in andragogike iz Ljubljane ocenjujejo kakovost študija in kakšno je njihovo mnenje o njegovih posameznih vidikih. Zanimala so nas mnenja študentov o vsebini in strukturi študija, oblikah izobraževanja in študijskih gradivih ter kako ocenjujejo svojo usposobljenost za opravljanje bodočega poklica. Rezultati raziskave kažejo, da so študenti obeh univerz prepoznali študijsko prakso oziroma vaje kot ključne za razvoj strokovnih kompetenc. Med študijskimi aktivnostmi, ki lahko pripomorejo k razvoju kompetenc, so ljubljanski študenti višje ocenili predavanja, samostojni študij in hospitacije. Srbski študenti pa so statistično pomembno više ocenili pomen raziskovalnega dela.
F.35 Drugo
COBISS.SI-ID: 53641826Globalizacijski procesi imajo velik vpliv na jezik, posebej pa še na znanstveno terminologijo. Področje vzgoje in izobraževanja v skupnosti ni izjema. Slovenski jezikoslovci sledijo paradigmi razvoja lastne terminologije, pri čemer se naslanjajo na tradicijo in obstoječe kulturne okvire. To je razlog, zaradi katerega se v besedilu osredotočamo na problem ustreznega usklajevanja uveljavljene klasične pedagoške terminologije z vzporedno, predvsem na angleščino vezano terminologijo, ki je močneje uveljavljena na področju andragogike. To je izhodišče analize situacije v Sloveniji, ki je podkrepljena z praktičnimi primeri, ki kažejo, kako so lahko uveljavljeni izrazi ustrezno uporabljeni v novem kontekstu. Pokazano je, zakaj je smiselno uporabljati slovensko terminologijo in s tem prispevati k njenemu razvoju tudi v primeru, ko na prvi pogled zgleda bolj praktično uporabiti angleške izraze
F.35 Drugo
COBISS.SI-ID: 52301922Grupiranje učencev je imelo skozi zgodovino šolstva različne namene in temu ustrezno so uporabljali različne kriterije za razvrščanje učencev. Vprašanje grupiranja učencev je nadvse aktualno tudi danes. V slovenskem šolskem sistemu se načini grupiranja učencev in iskanje najbolj optimalne rešitve spreminjajo že od nove šolske zakonodaje leta 1996, ki je določila t.i. setting sistem diferenciacije pri pouku matematike, slovenščine in tujega jezika v 8. in 9. razredu osnovne šole. V letu 2006 je zakonodaja uvedla nove možnosti grupiranja učencev – med drugim tudi delo v heterogenih skupinah. V prispevku analiziramo prednosti in omejitve dela v homogenih in heterogenih skupinah na osnovi raziskav različnih avtorjev in predstavljamo rezultate anketiranja slovenskih osnovnošolskih učiteljev matematike in slovenščine. Prednost pouka v homogenih skupinah učitelji vidijo predvsem v uspešnosti učno šibkejših in zmožnejših učencev, motiviranosti slednjih, v prilagajanju hitrosti obravnave učne snovi. Med prednostmi pouka v heterogenih skupinah pa učitelji navajajo uspešnost in motiviranost povprečnih učencev, spodbujanje učencev k doseganju čim boljših rezultatov, vzpostavljanje discipline, oblikovanje klime v skupini, spoštovanje razlik med učenci ter njihovo medsebojno sodelovanje. Pomembno je, da so učitelji ustrezno usposobljeni za izbiranje in izvajanje posamezne oblike diferenciacije in presojanje njenih učinkov.
F.35 Drugo
COBISS.SI-ID: 9980489V zadnjem času se veliko pozornosti namenja načinom posredovanja in pridobivanja znanja, ki presegajo tradicionalne pristope in klasifikacije. Premik poudarka s formalnih oblik in metod izobraževanja ter učenja na neformalno in priložnostno učenje je očiten predvsem pri odraslih. Oblikujejo se nove smernice in zahteve, pri čemer postajajo zmeraj pomembnejša spoznanja o nujnosti učenja skozi vse življenje. Dve ključni komponenti takega pridobivanja znanja, poklicni razvoj in razvoj posameznikove osebnosti, so poznali že v drugih zgodovinskih obdobjih. V antični Grčiji in Rimu so poudarjali koristnost in nujnost pridobivanja znanja tudi po zaključku »formalnega šolanja«. Za srednji vek lahko ugotovimo, da je, ob upoštevanju dejstva, da je za vsakega od njegovih treh družbenih razredov veljal poseben, njemu lasten način pridobivanja in posredovanja znanja, tudi poudarjal nujnost in potrebnost razvoja tako poklicnega znanja in spretnosti kot posameznikove osebnosti. V času reformacije je bila postavljena nova paradigma razumevanja učenja na neformalen način, predvsem z zahtevama po individualiziranem vzpostavljanju stika z Bogom in po tem, da bi naj Sveto pismo prebirali verniki sami v svoji materinščini. S Trubarjem je v tem času pri nas prišlo do praktične izpeljave zahtev po pridobivanju znanja na neformalen način, saj je svoja dela zasnoval tako, da bi se lahko iz njih (na)učili brati vsi, ne glede na starost. Prav tako pa je – z namenom razvoja oziroma spreminjanja posameznikove osebnosti skozi vse življenje – zahteval redno branje Svetega pisma in drugih »svetih spisov«.
F.35 Drugo
COBISS.SI-ID: 52424546Prispevek prinaša spoznanja o pomenu izobraževanja starejših odraslih za uspešno mentorstvo. Na kratko je izpostavljen pomen starejših odraslih in njihovo izobraževanje v sodobni družbi. Opredeljeno je mentorstvo kot oblika v izobraževanju starejših odraslih. Posebej pa smo se posvetili značilnostim, ki označujejo učinkovitega mentorja, kadar gre za skupinsko mentorstvo, in v njem sodelujejo kot mentorji in kot mentoriranci starejše odrasle osebe. Izkazalo se je, da so mentorji kot vodje usmerjeni tako v doseganje ciljev kot tudi v vzdrževanje dobrih odnosov v skupini. Posebej se zavedajo tudi pomena stalnega lastnega profesionalnega razvoja ter evalvacije in samoevalvacije svojega mentorskega dela.
F.35 Drugo
COBISS.SI-ID: 52902242