P3-0343 — Zaključno poročilo
1.
Dovajanje inzulina s pomočjo zaprte zanke

Vodenje sladkorne bolezni pri večini bolnikov ne dosega ciljnih vrednosti. Kljub sodobnih inzulinom in ciljanemu poučevanju o vodenju bolezni, uporabi inzulinskih črpalk in neprekinjenega merjenja glukoze v podkožju številnih bolnikom hipoglikemije še vedno onemogočajo vzdrževanje sladkorja blizu normalnega območja. V zadnjem desetletju so se intenzivirale raziskave avtomatiziranega dovajanja inzuina s pomočjo računalniških zaprtih zank. Ta način dovajanja inzulina s pomočjo zaprte zanke je zmanjšal napake pri vodenju sladkorne bolezni in pomembno zmanjšal napor bolnika, ki ga mora vsakodnevno vlagati v vodenje bolezni. Predstavljeni so rezulati randomiziranih kontroliranih raziskav in predstavljeni tudi lastni rezultati, ki napovedujejo možnost klinične uporabe dovajanja inzuina z zaprto zanko.

F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov

COBISS.SI-ID: 2826412
2.
Sistemi za neprekinjeno merjenje glukoze v podkožju

V predavanju so bili predstavljeni lastni rezultati s Sistemi za neprekinjeno merjenje glukoze v podkožju, tako v povezavi s preprečevanjem hipoglikemije kot pri uporabi v sistemu zaprte zanke.

B.04 Vabljeno predavanje

COBISS.SI-ID: 2828460
3.
Zgodnje optimiziranje vodenja sladkorne bolezni: vpliv presnovnega spomina

V predavanju so bili prestavljeni lastni podatki vodenja sladkorne bolezni pri pediatrični populaciji in podatki dolgoročnega slednja, ki kažejo na pomen zgodnje dobre urejenosti bolezni

B.04 Vabljeno predavanje

COBISS.SI-ID: 2121900
4.
European journal of endocrinology - urednik in član uredniškega odbora

Redno delo urednika in člana uredniške odbora mednarodne znanstvene revije, IF=4.069

C.04 Uredništvo mednarodne revije

COBISS.SI-ID: 1154324
5.
Vpliv polimorfizma v genu GRIA1 na pojav alergijskih reakcij na L-asparaginazo

Pri 146 pediatričnih bonikih, zdravljenih z L-asparaginazo smo analizirali povezavo med polimorfizmi GRIA1 gena z pojavnostjo alergičnih reakcij na to zdravilo. Alergična reakcija se je pojavila pri 49.3% zdravljenih bolnikih. Sledeči polimorfizmi gena GRIA1 so bili signifikantno povezani s pojavnostjo alergičbuh reakcij: rs4958351 p = 0.003, rs4958676 p = 0.005, rs6889909 p = 0.005, rs6890057 p = 0.005 in rs10070447 p = 0.006. Ugotovljena je bila tudi statistično značilna povezava med alergično reakcijo na Lasparaginazo in preživetjem brez ponovitve (p 0.005).

D.09 Mentorstvo doktorandom

COBISS.SI-ID: 281544704