Podan je pregled teoretičnih in praktičnih aspektov gospodarjenja z gozdnimi genetskimi viri (GGV) vključno z izzivom vključevanja pridobljenega znanja ohranitvene genetike v gospodarjenje. Predstavljene so panevropske minimalne zahteve za vzpostavitev dinamičnih enot varovanja GGV. Enote varovanja GGV so naravne ali umetno vzpostavljene populacije dreves gospodarjene z namenom ohranjanja evolucijskega procesa in prilagoditvenega potenciala preko generacij. Vsaka enota varovanja GGV naj bi imela zaznamovan status enote varovanja GGV, načrt gospodarjenja in eno ali več tarčnih vrst, katerih genetske vire želimo varovati. Najmanjše število dreves, ki so se sposobna razmnoževati, je 500, 50 ali 15 na enoto varovanja in je odvisno od ciljev varovanja. Gospodarjenje z namenom izboljšanja genetskih procesov, kot tudi monitoring regeneracije in velikosti populacij, je v enotah varovanja GGV zaželeno.
COBISS.SI-ID: 3490982
Dinamično varovanje gozdnih genskih virov (GGV) pomeni ohranjanje genetske pestrosti dreves v okviru evolucijskega procesa in omogoča obnavljanje generacij v gozdu. S pomočjo na novo razvitih ekogeografskih indeksov smo ovrednotili mrežo območij, gospodarjenih z namenom dinamičnega ohranjanja GGV. Cilji varovanja GGV v okviru Evropskega informacijskega sistema (EUFGIS) večinoma ne sovpadajo z ostalimi cilji varovanja biodiverzitete. Identificirani sta bili dve komplementarni strategiji varovanja GGV: vrstno orientirana in krajevno orientirana strategija. Evropska mreža varovanja GGV je močno neuravnotežena, saj je kar 60% enot varovanja GGV namenjenih varovanju genskih virov sedmih tarčnih vrst. Predvsem na robovih areala vrst obstajajo v mreži varovanja GGV vrzeli.
COBISS.SI-ID: 3506854
Ranljivost posameznih enot varovanja gozdnih genskih virov kot tudi celotne mreže območij, gospodarjenih z namenom dinamičnega ohranjanja GGV na podnebne spremembe je bila ovrednotena na podlagi modela afinitete in ocenjene hitrosti podnebnih sprememb. Število populacij na toplem in suhem robu klimatske niše je prenizko glede na celotno klimatsko nišo posameznih vrst. Do leta 2010 lahko pričakujemo, da bo 33 – 65% enot varovanja GGV, predvsem tistih v južni Evropi, na robu ali izven trenutne klimatske niše. Rezultati kažejo na potrebo po osnovanju monitoringa, dodatnih varovalnih ukrepov za populacije v najbolj ranljivih enotah varovanja GGV in nadaljevanje mednarodnih aktivnosti z namenom ohranjanja GGV.
COBISS.SI-ID: 3780006
V ujmah poškodovani gozdovi morajo kar se da hitro ponovno opravljati svoje funkcije v največjem možnem obsegu. Pogosto je zato v močno prizadetih gozdovih potrebna obnova s sadnjo in setvijo. V prispevku smo pripravili pregled načrtovanih potreb po semenu in sadikah v Sloveniji za leta 2007 - 2011 in realizacije za ta leta, ter podrobneje prikazali potrebe po sadikah, vrstno sestavo sadnje in možnosti realizacije sanacij površin v GGO Bled. Hkrati je predstavljena problematika zagotavljanja vrstno, količinsko, genetsko in ekološko primernega semena in sadik za obnovo v ujmah poškodovanih gozdov ter podan nabor predlogov za izboljšanje zagotavljanja zadostnega števila vrstno pestrih ter kakovostnih sadik in semena primernega izvora.
COBISS.SI-ID: 3578022
V predstavljeni študiji primera smo želeli razumeti vpliv spopolnjenega skupinsko postopnega gospodarjenja (SSPG) na genetsko pestrost bukve (Fagus sylvatica L.), najprej s primerjavo gospodarjenega sestoja s pragozdnim ostankom, nato s primerjavo dveh zaporednih generacij v obeh sestojih. Učinek SSPG na genetsko pestrost bukve še ni bil preučen. Ravno tako je vpliv gospodarjenja na zaporedne generacije dreves redko predmet študij. Študija primera je bila izvedena v dveh mešanih bukovih sestojih v Sloveniji: v negospodarjenem pragozdnem ostanku Rajhenavski Rog in sestoju gospodarjenim s SSPG na Osankarici. Vzorčili in na 16. mikrosatelitnih lokusih smo genotipizirali 140 odraslih dreves in mladje. SSPG v analiziranem sestoju dobro posnema genetske procese iz pragozdnega ostanka. Primerjave kazalnikov genetske pestrosti med sestojema niso razkrile značilnih razlik med nobeno izmed kohort; razlike med kohortama iz istega sestoja niso bile značilne. Opažene znatne spremembe v frekvenci alelov na štirih lokusih med zaporednima generacijama ni bilo mogoče nedvoumno pripisati gospodarjenju. Kohorti iz istega sestoja sta imeli podobni genetski strukturi. Kljub temu je šest posameznikov iz gospodarjenega sestoja tvorilo svoj genetski grozd. Prepričljivih dokazov o vplivu SSPG na genetsko pestrost preučevanega sestoja bukve nismo našli. Sama raziskava in objava pomeni pomemben kvalitativen dosežek v raziskavah vpliva gospodarjenja na genetsko pestrost gozdnih sestojev. Gre za prvo tovrstno študijo pri nas in eno redkih v Evropi (ter edinstveno z vidika primerjave s pragozdnim ostankom, tipa gospodarjenja in statistične analize frekvence alelov), ki smo jo izvedli izključno z lastnim znanjem, metodologijo in opremo.
COBISS.SI-ID: 3946918