Izhajajoč iz družbenega konstruktivizma članek skuša nasloviti nepokrito področje vpliva procesa evropeizacije na politično kulturo nacionalnih interesnih skupin na splošno ter še posebej v post-komunističnem kontekstu. Analizirali smo vpliv evropeizacije na javnopolitično delovanje interesnih skupin doma glede na povezovanje nacionalnih interesnih skupin s sorodnimi evropskimi organizacijami, glede na stike interesnih organizacij z odločevalci na EU ravni ter glede na dostop interesnih organizacij do EU finančnih sredstev. Analizirali smo podatke raziskave med najbolj vplivnimi interesnimi skupinami na 11 javnopolitičnih področjih v Sloveniji, zbrane v letih 1996 in 2012. Naša ključna ugotovitev je, da proces evropeizacije spodbuja spremembe v politični kulturi nacionalnih interesnih skupin v smeri bolj pro-aktivnega pristopa pri vključevanju v nacionalne javnopolitične procese. Evropeizacija po drugi strani pojasni le manjši del variabilnosti v političnem vedenju interesnih skupin.
COBISS.SI-ID: 32724829
Članek oriše celotno strukturo INTEREURO projekta (Primerjalno raziskovanje organizacijskega razvoja nacionalnih interesnih skupin v Evropi) kakor tudi teoretski okvir, raziskovalne delavnosti in podatke zbrane v vseh modulih projekta. Namen članka je dvojen: razumevanje ostalih publikacij, ki so nastale v okviru projekta ter predstavitev metodoloških izzivov, ki jih predstavlja projekt INTEREURO. Podobni izzivi lahko nastopijo ob podobnih raziskavah interesnih skupin z velikim številom enot raziskovanja. Članek bi tako moral imeti uporabno vrednost za širok krog raziskovalcev. Naš drugi namen je opisati širši skupnosti raziskovalcev interesnih skupin posebnosti INTEREURO projekta in zbiranja podatkov.
COBISS.SI-ID: 32648541
Razvoj Jugovzhodne Evrope je tesno povezan z interesi Evropske unije (EU) v regiji in s prizadevanji posameznih držav regije za integriranje v EU. Danica Fink-Hafner in Damjan Lajh v poglavju 'Evropeizacija v Jugovzhodni Evropi' proučujeta vpliv, ki ga ima politika EU do te regije doma in upoštevata tudi geopolitični interes EU v regiji. Prav tako poglavje obravnava trende v odnosu EU do držav Jugovzhodne Evrope ter spreminjajoče se pogoje EU glede sprejemljivosti posameznih držav za pristop k pogajanjem, za pogajanja o članstvu v EU in za polnopravno članstvo v EU.
COBISS.SI-ID: 31063645
Variacije v odnosih med interesnimi skupinami in sedmimi post-komunističnimi parlamenti (Poljska, Češka Republika, Madžarska, Slovenija, Moldavija, Rusija in Ukrajina) so so-določene z ustavnimi ureditvami, z močjo civilne družbe in z institucionalizacijo socialnega partnerstva, pat udi z vplivom mednarodnih organizacij. Članstvo v Evropski uniji je okrepilo nacionalno izvršno vejo oblasti tako v odnosu do interesnih skupin kot tudi do nacionalnega parlamenta.
COBISS.SI-ID: 31132253
Članek se osredotoča na to, kako domači in politični dejavniki na ravni EU vplivajo na delovanje nacionalnega sistema koordinacije EU zadev. Zaradi značilnosti post-komunističnih držav, ki so v EU pristopile od leta 2004 naprej, se mora analiza dinamičnih sprememb nacionalnega sistema koordinacije osredotočiti na tri dejavnike: (a) funkcionalne pritiske iz EU, (b) konsolidacijo nacionalnih strankarskih sistemov; in (c) obstoj tradicij politično-administrativnih odnosov. Mednarodna ekonomska in finančna kriza je četrti dejavnik, ki je vplival na ostale tri dejavnike skozi naraščanje neformalnega med vladnega odločanja v EU. Ta prispeva k politizaciji EU zadev. Slovenski primer kaže na naraščajoč, vendar selektiven proces politizacije EU delovanja zaradi tako nacionalnih kot EU dejavnikov.
COBISS.SI-ID: 32114781