Natančnost rezultatov računalniških simulacij različnih kompleksnih biomehanskih problemov iz področja človeških kosti je odvisna od pravilnega modeliranja geometrije obravnavanega problema ter od pravilne izbire robnih pogojev. V veliki meri pa je natančnost rezultatov računalniških simulacij odvisna tudi od pravilne izbire materialnega (konstitutivnega) modela vseh modeliranih elementov. Ker je človeška spodnja čeljust iz vidika biomehanike zelo pomemben element, je bil glavni namen pričujoče raziskave razviti inovativen, v literaturi še neobjavljen, od kostne gostote odvisen ortotropni numerični materialni model človeške spodnje čeljusti. Pri tem je bila upoštevana tudi nehomogena (prostorska) razporeditev kostne gostote. Ta materialni model je bil kasneje uporabljen v računalniških simulacijah obnašanja človeške spodnje čeljusti z vgrajenim zobnim vsadkom. Tako dobljene rezultate simulacij smo primerjali z rezultati simulacij, v katerih smo uporabili materialne modele, ki jih tudi ostali avtorji najpogosteje uporabljajo. Rezultati računalniških simulacij, v katerih je bil uporabljen nov materialni model kosti človeške spodnje čeljusti, kažejo, da so vrednosti von Misesove primerjalne napetosti večje v primerjavi z ostalimi materialnimi modeli. Pri tem so vrednosti primerjalne napetosti največje na vrhu alveolarnega grebena ter večje na lingvalni kot na bukalni strani kosti spodnje čeljusti.
COBISS.SI-ID: 1764524
Namen: Želeli smo preiskusiti novo metodo aanalize dentalnega ortopantomograma (DPT) za prikaz sprememb prostornine spodnje čeljusti in njene gostote z namenom ugotovaljanja osteoporoze. Metode: 62 žensk z osteoporozo smo primerjali z 24 ženskami z osteopenijo in 33 ženskami z normalno kostno gostoto. Uporabili smo novo metodo, ki nam jepodala rezultate anatomskega in indeksa kostne gostote ter že uveljavljene metode ˝panoramic mandibular index (PMI)˝ in širino mandibularne kortikalne kosti (MCW). Rezultati: En anatomski in 4 indeksi kostne gostote so bili značilno različni med skupinami z osteoporozo in kontrolno skupino, trije indeksi pa značilno med skupino z osteopenijo in kontrolno skupino. PMI ni prikazal značilnih razlik med skupinami, MCW pa je prikazal značilno razliko med skupino z osteoporozo in kontrolno skupino na dveh merjenih mestih. Zaključki: Povprečne vrednosti kostne gostote so bili značilno različni med skupino z osteoporozo in kontrolno skupino. Pomebne razlike so bile ugotovljene z novo analizo ortopantomograma. Metoda bi lahko predstavljala orodje za presejalne teste za ugotavljanje osteoporoze.
COBISS.SI-ID: 30636249
IZHODIŠČA. Zdravljenje popolne brezzobosti s totalno protezo, podprto z zobnimi vsadki, je uveljavljena alternativa oskrbi s klasično totalno protezo, zlasti pri slabih anatomskih pogojih v spodnji čeljusti. Namen naše raziskave je bil oceniti razliko med zadovoljstvom bolnikov, ki so popolnoma brezzobi v spodnji čeljusti in oskrbljeni s klasično totalno protezo, in bolnikov, oskrbljenimi s totalno protezo, podprto z zobnimi vsadki, z uporabo standardiziranega vprašalnika. METODE. V raziskavi je sodelovalo 50 bolnikov, oskrbljenih s totalno protezo, podprto z zobnimi vsadki, ter 63 bolnikov, oskrbljenih s klasično totalno protezo. Od tega smo 8 bolnikov s totalno protezo, podprto z zobnimi vsadki z zelo slabimi anatomskimi pogoji čeljusti spremljali prospektivno, pred oskrbo s totalno protezo, podprto z zobnimi vsadki, in po njej. Bolniki so odgovarjali na splošni vprašalnik o zdravju in protetični oskrbi ter na standardizirani vprašalnik Oral Health Impact Profile, ki ocenjuje telesno prizadetost, socialni ter psihološki vpliv različnih motenj in bolezni stomatognatnega sistema ter njihov vpliv na sistemsko zdravje. REZULTATI. Bolniki s totalno protezo, podprto z zobnimi vsadki, so v splošnem bolj zadovoljni od bolnikov s klasično totalno protezo (p ( 0,01), kar pa je še bolj izraženo pri prospektivno spremljani skupini. Pri vprašanjih, ki ocenjujejo funkcionalne omejitve stomatognatnega sistema in zobnih nadomestkov ter ki ocenjujejo bolečino v stomatognat- nem sistemu, so bili odgovori med skupinama statistično značilno različni (p ( 0,05) pri ) 50 % vprašanj. Pri ostalih sklopih vprašanj, ki ocenjujejo psihosocialno ter splošno prizadetost, pa je bila statistično pomembna razlika (p ( 0,05) v odgovorih pri ( 50 % vprašanj posameznega sklopa. ZAKLJUČKI. Bolniki, oskrbljeni s totalno protezo, podprto z zobnimi vsadki, so bolj zadovoljni od bolnikov, oskrbljenih s klasično totalno protezo. Razlike so najbolj očitne v sklopih vprašanj, ki ocenjujejo omejitve funkcionalnosti zobnih nadomestkov in bolečine v stomatognatnem sistemu.
COBISS.SI-ID: 29424857
Izhodišča: Odontogeni abscesi in flegmone so odontogena vnetja, ki jih najpogosteje povzročajo aerobne in anaerobne bakterije, ki so del normalne ustne flore. Zdravljenje odontogenih abscesov in flegmon temelji na široki inciziji in drenaži, odstranitvi vzroka vnetja ter na antibiotičnem zdravljenju pri strogo določenih indikacijah. Namen naše raziskave je bil osamiti povzročitelje odontogenih abscesov in flegmon, standardizirati metodologijo za odvzem kužnine za mikrobiološke preiskave ter in vitro ugotoviti občutljivost vzročnih bakterij za najpogosteje uporabljane antibiotike in moksifloksacin. Preiskovanci in metode: V to prospektivno raziskavo je bilo vključenih 50 bolnikov z odontogenimi abscesi in flegmonami, pri katerih smo vzeli aspirat vsebine vnetja za mikrobiološko preiskavo. Rezultati: V kužninah odontogenih abscesov in flegmon smo v 39 % primerov kot prevladujoče osamili aerobne, v 60 % primerov anaerobne bakterije in v 1 % primerov glive kvasovke. Pri aerobnih povzročiteljih smo odkrili, da je za penicilin občutljivih 96 % povzročiteljev, za klindamicin pa 93 %. Pri anaerobnih povzročiteljih jih je bilo za penicilin občutljivih 84 %, za amoksicilin s klavulansko kislino 100 %, za klindamicin 94 % in za metronidazol 82 %. Učinkovitost moksifloksacina in vitro je pri anaerobnih in aerobnih povzročiteljih odontogenih abscesov in flegmon 100-odstotna. Zaključek: Povzročitelji odontogenih abscesov in flegmon v naši raziskavi so bile aerobne in anaerobne bakterije. Penicilin ostaja antibiotik prve izbire pri izkustvenem zdravljenju odontogenih vnetij. Klindamicin uporabljamo pri pacientih, alergičnih na penicilin.
COBISS.SI-ID: 30354905
Izhodišča: Sluznične vrzeli po odstranitvi maligne bolezni v ustni votlini pustimo, da se celijo per secundam, pokrijemo s prostimi kožnimi presadki delne debeline kože ali zapremo z lokalnimi sluzničnimi, kožnimi, področnimi ali mikrovaskularnimi režnji. Odločitev glede načina rekonstrukcije je odvisna od velikosti vrzeli, kakovosti preostalih tkiv ter splošnega bolnikovega stanja. Cilj rekonstukcije je zagotoviti čim bolj elastično, mehko in vlažno okolje, ki omogoča dobro funkcijo preostalih struktur v ustni votlini ter hitro funkcionalno in socialno rehabilitacijo. Metode: Ob pričetku diagnostične obdelave smo bolniku odvzeli dva koščka klinično nespremenjene lične sluznice ter ju kot prosta sluznična presadka prenesli pod spodnji del povrhnje temporalne fascije. Čez tri tedne smo ob odstranitvi ploščatoceličnega karcinoma ustnega dna sluznico skupaj s temporalno fascijo mikrovaskularno prenesli v ustno votlino in z njo pokrili primanjkljaj sluznice celotnega ustnega dna. Rezultati: Prikazani primer je v literaturi redko opisana rekonstrukcija sluznice ustne votline. Zaključki: Idealne nadomestitve manjkajoče sluznice v ustni votlini ni. Brazgotina, ki nastane pri celjenju per sekundam, pogosto onemogoč a normalno gibanje jezika. Lokalne sluznice za velike defekte ni dovolj, okolje v ustni votlini pa ni idealno za celjenje prostega kožnega presadka. Koža v ustni votlini pa se tudi ne glede na način prenosa nikoli ne prilagodi novemu okolju. Uporaba z lično sluznico pokrite temporalne fascije ponuja uporabno rešitev za kritje srednje velikih vrzeli sluznice ustne votline pri dobro motiviranih in sodelujočih bolnikih.
COBISS.SI-ID: 28187609