Izhodišče: Po implantatno-stomatoprotetični oskrbi se sicer dokazano izboljša kakovost življenja v zvezi z oralnim zdravjem (angl. Oral Health Related Quality of Life, OHRQoL), vendar pa na počutje posameznika lahko vplivajo tudi pridružene sistemske bolezni. Z raziskavo smo želeli ugotoviti povezavo med sistemskimi boleznimi na samooceno delovanja SGS in psihosocialno razsežnostjo oralnega zdravja po implantatno-stomatoprotetični oskrbi na podlagi psihometričnega testiranja s standardiziranim vprašalnikom Oral Health Impact Profile (OHIP). Metode: V retrospektivno raziskavo je bilo vključenih 130 oseb z vstavljenimi implantati AnkylosR, ki so po končani implantatno-stomatoprotetični oskrbi s slovensko različico vprašalnika OHIP vrednotili vse vidike vplivov oralnega zdravja na kakovost življenja. Bolniki so dobili od enega do osem implantatov AnkylosR (v povprečju 2,6 } 1,8). Iz anamneze smo pridobili podatke o pridruženih sistemskih boleznih. Na podlagi analize ortopantomogramskih posnetkov čeljusti smo pridobili podatke o zobnem statusu in ostalih zobnih nadomestkih. Rezultati: Med preiskovanci jih je največ imelo srčno-žilne bolezni (N = 37; 28,5 %), sledijo glavoboli (N = 15; 11,5 %), alergije in astma (N = 13; 10 %), revmatološke bolezni (N = 11; 8,5 %). Med sistemskimi boleznimi je bila le osteoporoza statistično značilno povezana s kakovostjo življenja po implantatno-stomatoprotetični oskrbi (p = 0,024). Najboljši model multiple linearne regresije za skupni seštevek vprašalnika OHIP je poleg spola in starosti vseboval še spremenljivki število preostalih zob in prisotnost osteoporoze (p = 0,003, prilagojeni R2 = 0,104). Zaključki: Ob upoštevanju spola in starosti preiskovancev, sta število preostalih zob v ustni votlini (p = 0,031) in prisotnost osteoporoze (p = 0,024) tista ključna klinična dejavnika v naši raziskavi, ki najbolj vplivata na delovanje SGS in psihosocialno razsežnost oralnega zdravja pri bolnikih po implantatno-stomatoprotetični oskrbi (prilagojeni R2 = 0,104). Ostale obravnavane sistemske bolezni (srčno-žilne bolezni, glavobol, alergije in astma, revmatološke bolezni, debelost, gastritis, sladkorna bolezen ter bolezni ščitnice), ki so jih imeli naši preiskovanci, niso bile statistično značilno v povezavi s konceptom OHRQoL.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 1660844Izhodišča: Implantatnoprotetična oskrba (IPO)posameznega manjkajočega zoba, delne ali popolne brezobosti je predvidljiva in uspešna metoda,tako po stopnji preživetja vsadkov kot podejavnikih, ki opredeljujejo stopnjo uspešnosti IPO. Namen naše raziskave je bil ugotoviti desetletno stopnjo preživetja in stopnjo uspešnosti zobnih vsadkov (ZV), analizirati vzroke za zgodnje in pozne zaplete ter oceniti vrsto in število zapletov pri protetičnih konstrukcijah. Preiskovanci in metode: Pri 51 osebah smo vstavili113 titanovih zobnih vsadkov po dvofaznem kirurškem protokolu. Protetično so bili oskrbljeniz različnimi protetičnimi nadgradnjami oz. konstrukcijami. Oceno preživetja in uspešnosti smo opravili 10 let po končani IPO. Pregled je vključeval anamnezo, klinični pregled z oceno kazalnikov stopnje uspešnosti, kot sta funkcionalnostprotetične nadgradnje in stanje tkiv ob ZV ter rentgensko slikanje za oceno izgube kostnine. Rezultati: Dva vsadka sta bila izgubljena že pred protetično obremenitvijo, dva pa po vstavitvi protetične konstrukcije. Stopnja preživetja vsadkov je bila 96,4-odstotna; v spodnji čeljustnici100-odstotna, v zgornji čeljustnici pa 92,5-odstotna. Periimplantitis smo na osnovi navedenih meril diagnosticirali pri 4,5 % zobnih vsadkov, kar pomeni, da je bila stopnja uspešnosti IPO 95,5-odstotna. Zaplete pri fiksnoprotetičnih konstrukcijah smo ugotovili v 2,8 % primerov, pri protezah pa v 19-odstotnem deležu.
F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz
COBISS.SI-ID: 1188012Izhodišča: Ektodermalna displazija (ED) je skupina dednih bolezni z razvojnimi motnjami v dveh ali več ektodermalnih strukturah, kot so lasje, zobje, nohti in žleze znojnice. Pri prizadetih je osrednja težava večje število neizraslih zob – oligodontija, značilne pa so tudi spremembe obraza. Te se pojavljajo zaradi motenj v rasti obraznega skeleta, saj se zaradi odsotnosti zametkov zob ne razvije tudi pripadajoči del zobnih nastavkov čeljustnic. Načrtovanje zdravljenja teh oseb je interdisciplinarno in zajema različne možnosti nadomestitve posameznih neizraslih zob, ortodontsko zdravljenje, ortognatsko kirurgijo, avgmentacijo kosti, kirurško vstavitev zobnih vsadkov, protetično rehabilitacijo in genetsko svetovanje. Prikaz primera: Pri bolniku z ektodermalno displazijo sta klinični pregled obraza in ustne votline ter analiza panoramske rentgenske slike pokazala 17 nerazvitih zametkov stalnih zob z obsežnimi manjki alveolnega grebena čeljustnic, hipotriheozo, neskladen obraz, udrto zgornjo ustnico, prominentno brado ter težave pri govoru in žvečenju. Načrt rehabilitacije je zahteval obsežen interdisciplinarni pristop z ortodontsko vodeno tridimenzionalno uskladitvijo nepravilnosti zgornje in spodnje čeljustnice, čemur je sledilo kirurško dograjevanje kostnine z odprtim dvigom sinusnega dna desno ter vstavitev štirih zobnih vsadkov. Manjkajoče zobe smo v spodnji čeljustnici nadomestili fiksno protetično na nosilnih zobeh, v zgornji čeljustnici pa z mostovoma na zobnih vsadkih. Po 12-letnem interdisciplinarnem zdravljenju je bil bolnik uspešno orofacialno rehabilitiran. Zaključek: Zdravljenje oseb z ektodermalno displazijo in oligodontijo je individualno in mora biti usmerjeno izrazito preventivno, saj je potrebno ohranjati bolnikove lastne zobe, hkrati pa čim prej korigirati obrazne strukture in nadomestiti manjkajoče zobe. Z rehabilitacijo obraznih struktur so omogočene normalne obrazne funkcije in tudi zadovoljiva psihološka osebnostna rehabilitacija.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 821420B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 29464793