Onesnaženje tal je prisotno v večini industrijskih držav in predstavlja vedno večjo težavo v razvijajočih se ekonomijah. V Sloveniji je ena izmed najbolj prizadetih lokacij Mežiška dolina, onesnažena zaradi rudarjenja in predelave svinca, ki se je začelo leta 1665 in končalo 1994. Tla v Mežiški dolini vsebujejo veliko organske snovi ter gline, zato fizična separacija kontaminiranega dela ni izvedljiva. Po drugi strani pa je pranje tal s pomočjo kelatorja EDTA učinkovita, hkrati pa ne vpliva na ostale lastnosti tal.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 7834233Po opustitvi industrijske dejavnosti so postala tla – dolgoletni prejemnik in trajni akumulator - dejansko primarni vir onesnažil. Sanacija okolja samo z omejevanjem sekundarne izpostavljenosti in brez remediacije primarnega vira je nezadostna in ni trajna.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3339430Onesnaženje tal je prisotno v večini industrijskih držav in predstavlja vedno večjo težavo v razvijajočih se ekonomijah. V Sloveniji je ena izmed najbolj prizadetih lokacij Mežiška dolina, onesnažena zaradi rudarjenja in predelave svinca, ki se je začelo 1665 in končalo 1994. Razvili smo novo metodo sanacije tal s pralno raztopino, ki vsebuje EDTA, ki jo recikliramo in ponovno uporabimo v zaprti zanki.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 7408249V pilotnem merilu smo raziskali uspešnost sanacije tal onesnažene s težkimi kovinami. Proučili smo rast rastlin, mikorizo in možnost morebitne ponovne uporabe remediiranih tal kot vir substrata za vrt. Dve poskusni polji, velikosti 4x1x0,3 m sta bili napolnjeni z zemljo - eden z zemljo po remediaciji in drugi z originalno, kontaminirano zemljo. Merili smo privzem Pb, Zn in Cd v rastline. Stanje rastlin smo ocenjevali prek fluorescence korofila in izmenjave plinov. Remediacija je zmanjšala koncentracijo Pb in Cd v koreninah, zelenih delih rastlin in plodovih pri večini rastlin. Fitoakumulacija Zn je bila zmanjšana za polovico. Nekatere rastline so kazale posledice pomanjkanja Mn, saj je bila njegova koncentracija zmanjšana za 4-krat. Fotosintetska aktivnost je bila podobna pri obeh skupinah rastlin, razen pri špinači (Spinacea oleracea). Mikorizna kolonozacija korenin je bila pri grahu (Pisum sativum) zmanjšana za 5-krat. Remediacija je zmanjšala privzem Pb pod zakonsko določene meje. Potrebni so ukrepi za zmanjšanje akumulacije ostalih toksičnih kovin.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 7407481Proučili smo rast rastlin, mikorizo in možnost morebitne ponovne uporabe remediiranih tal kot vir substrata za vrt. Merili smo privzem Pb, Zn in Cd v rastline. Remediacija je zmanjšala koncentracijo Pb in Cd v koreninah, zelenih delih rastlin in plodovih pri večini rastlin. Fitoakumulacija Zn je bila zmanjšana za polovico.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 6816377