Od rojstva prvega »otroka iz epruvete« je minilo 33 let in odtlej se je po svetu s pomočjo zunajtelesne oploditve (ZTO) rodilo že približno 4 milijone otrok. V Sloveniji sta se prva otroka rodila leta 1984. V letu 2005 je bil delež otrok, spočetih z oploditvijo z biomedicinsko pomočjo, 3,9 %, kar nas uvršča na prvo mesto v Evropi. Rutinska uporaba postopkov ZTO z natančno izdelanimi protokoli izgleda danes skoraj samoumevna, zato večkrat pozabimo na njeno težavno in dolgoletno razvojno pot. V članku predstavljamo razvoj ZTO od prvih zamisli o oplojevanju jajčnih celic zunaj telesa iz konca 19. stol. preko poskusov na različnih živalih in končno do prve nosečnosti pri ženski in rojstva prvega otroka v Združenem kraljestvu Velike Britanije. Raziskovalci in zdravniki iz drugih držav – predvsem Avstralije in Združenih držav Amerike – so v 70. in 80. letih 20. stol. pomembno prispevali k napredku področja, vendar bi pregled vsega takratnega dogajanja presegel okvire članka. V razvojnem obdobju se je metoda spreminjala in doživela številne inovativne izboljšave. Prav tako se je odnos znanstvenih in laičnih krogov od začetnega skepticizma, neodobravanja in celo odklanjanja večinoma spremenil in končal s skoraj popolnim sprejemanjem. Pionir postopka ZTO Anglež Robert Edwards je za svoje znanstveno področje v letu 2010 prejel Nobelovo nagrado za medicino. ZTO je področje medicine, ki že po svoji naravi buri duhove in sproža številna pravna in etična vprašanja. Iz biološkega zornega kota pa imamo preprosto opraviti z eno od metod oploditve, ki je marsikateremu človeku z neuresničeno željo po otrocih izpolnila življenjsko željo.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 28954329