1.

Modifikacija titanovega oksida s prehodnimi elementi - vpliv sestave na optične in fotokatalitske lastnosti

Pokazali smo, kako dopiranje titanovega oksida z izbranimi prehodnimi elementi lahko vplivamo na optične in fotokatalitske lastnosti.

COBISS.SI-ID: 1911143

2.

Funkcionalizacija površin s funkcionalnimi nanodelci

Članek je rezultat sodelovanja različnih partnerjev, ki so zasledovali različne cilje, zato ga lahko le delno navežemo na pričujoči projekt (okoli 40 %). Za projekt je pomembno dejstvo, da smo proučevali interakcije med dvema tipoma materialov - organski (celuloza) in anorganski (železov oksid). Prav ta interkcija je bistvena za projekt. Ugotovili smo kako se s pogoji sinteze spremijajo tako funkcionalne lastnosti železovega oksida kot način tvorbe, velikost in kristaliničnost teh nanodelcev. Za projekt je izjemnega pomena tudi disperzibilnost nastajajočih nanodelcev.

COBISS.SI-ID: 15846678

3.

Karakterizacija titan dioksidnih prahov, dopiranih s silicijevim dioksidom, dušikom ali kombinacijo obojega

Titanov dioksid smo dopirali s silicijevim dioksidom, dušikom in kombinacijo obeh. Dopiranje vpliva na razmere anatazen in rutilne strukture. Silicijev dioksid vstopi v rešetko anataza, kar domnevamo (nimamo pa potrditve) tudi za dušik. Vsekakor prisotnost dušika - v čisti obliki ali v kombinaciji s siliko, premakne absorpcijo svetlobe proti vidnemu področju.

COBISS.SI-ID: 1879143

4.

Poli(propilen iminski) dendrimeri na mezoporoznih silikatnih nanodelcih za redoks-odvisno sproščanje: manjše je boljše

Proučili smo vpliv velikosti zapiralnih molekul v z dejavnikom pogojenih sistemih za sproščanje molekul iz por na osnovi mezoporoznih silikatnih nanodelcev (MSN). V ta namen smo preučevali učinkovitost poli(propilen iminskih) dendrimerov za nadzor sproščanja modelne spojine. Sintetizirali in okarakterizirali smo tip MCM-41 MSN. Porozno strukturo MSN smo napolnili s fluorescenčnima spojinama (dinatrijeva sol fluoresceina in karboksifluorescein) in nato pore zaprli z vezavo dendrimerov generacij od I do V preko disulfidnih vezi na površino nanodelcev. Nadzorovano sproščanje barvil smo proučevali v prisotnosti ditiotreitola (DTT). Dendrimeri generacij I in II so se izkazali za bolj učinkovite v zadrževanju in sledečemu sproščanju kot višje generacije. Poleg tega je modifikacija MSN z večjo količino dendrimerov zmanjšala obseg sproščanja barvila. Tudi samo znižanje pH je povzročilo sproščanje barvila. Ta odkritja so pomembna za optimizacijo funkcionalnih sistemov na osnovi MSN, saj kažejo na možnost uravnavanja količine sproščenih snovi z izbiro zapiralne molekule primerne velikosti.

COBISS.SI-ID: 5234714

5.

Povečanje fluorescence mezoporoznih silikatnih delcev pod vplivom dejavnika

Ovrednotili smo fluorescenčni sistem na osnovi mezoporoznih silikatnih nanodelcev. Na nanodelce z vgrajenim fluoresceinom smo vezali dušilec fluorescence preko disulfidne vezi. Bližina dušilca je omogočila Föresterjev resonančni prenos energije, zaradi katerega se je delcem fluorescenca bistveno zmanjšala. Fluorescenca nanodelcev se je povrnila po cepitvi disulfidne vezi z reducentom. Povečanje intenzitete fluorescence je bilo bolj izrazito v suspenziji in v peletu v prisotnosti reducenta, medtem ko je bilo povečanje manjše v odsotnosti reducenta. Nadaljnje študije so pokazale, da je ta intenziteta odvisna od koncentracije in časa izpostavljenosti reducentu. Sintetizirani sistem nudi vizualno informacijo o nastopu dejavnika in s tem povezanega začetka transporta molekul iz por v medij.

COBISS.SI-ID: 5300250