Mutacije v genu za cistatin B povzročijo redko vrsto epilepsiji, EPM1. Dve mutanti v proteinski sekvenci G50E in Q71P, zgubita inhibitorno aktivnost in sta delno odviti, kar pripelje do spremembe v njihovi agregaciji, tako in vitro kot v celicah. V tem delu smo z MALDI-TOF masno spektrometrijo ugotavljali, kako mutacije in zvitje proteina vpliva na cepitve s katepsinoma B in S. Ugotovili smo, da katepsin S cepi obe mutanti, od tega hitreje bolj odvito Q71P. Katepsin B pa deluje bolj selektivno, delno cepi G50E v manjše fragmente, medtem ko Q71P cepi le na izpostavljenem N-terminalnem delu.
COBISS.SI-ID: 26511655
Za razliko od mnogih proteinov, ki tvorijo amiloide, stefin B (cistatin B) tvori amiloide v pogojih kjer prevladuje nantivno stanje. Da bi se začel process oligomerizacije, se mora protein destabilizirati. To povzroči strukturno spremembo, vendar pa pospešitev amiloidne fibrilacije ni enostavna funkcija stabilnosti. Tu poročamo, da pogoji, kjer nastajajo amiloidni fibrili, zmanjšajo stabilnost tetramera in dimera v prid monomera. S heteronuklearnim NMR smo določili dele proteina, ki doživijo lokalno konformacijsko spremembo in sprožijo nastajanje amiloidnih fibril. Te regije soupadajo z mesti, kamor se evže Cu (II), katere smo tudi določili. Že prej pa so poročali, da je stefin B Cu (II) vezavni protein (Zerovnik et al., 2006).
COBISS.SI-ID: 26390823
Znano je, da proteini, ki tvorijo amiloide, reagirajo z membranami, se nanje vežejo in delajo pore, podobno kot nekateri toksini (PFT). Človeški stefin B, ki spada v družino cistatinov, je amiloidogen protein in vitro. Ta pregledni članek opisuje naše študije interakcije oligomerov in prefibrilarnih agregatov stefina B z modelnimi membranami, kar pripelje do tvorjenja por. Razpravljamo o možnem funkcionalnem in patološkem pomenu por, ki jih tvori stefin B.
COBISS.SI-ID: 5029658