1.

Slovensko-hrvaška meja, zgodovina in razumevanje [predavanje na mednarodnem znanstvenem simpoziju Misliti balkanske meje : nasilje, konflikti, sodelovanje (1914-2014), ki so jo organizirali Univerza v Kopru, ZRS Koper in Umetnostni in kulturni center ŠKRK v Kopru in Trstu med 26. in 28. junijem 2014]

Avtor se osredotoča na obdobje pred prvo svetovno vojno zaradi očitnih razlogov - slovenski in hrvaški nacionalizem sta se izoblikovala v tem času, prav tako so se v tem obdobju izoblikovale administrativne meje v habsburški monarhiji. V drugem delu predavanja avtor poskuša opisati podobo meje v slovenski javnosti in pomen meje za slovenski nacionalizem v zadnjih dveh desetletjih. Kontekst Evropsku unije ni samo pomagal rešiti spor, ampak ga je tudi zapletal.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 3258740

2.

Sodobni mejni spori v Jugovzhodni Evropi med zgodovino in širjenjem Evropske unije [predavanje na mednarodnem srečanju: Tenth Bulgarian-Greek Conference z naslovom: Greece, Bulgaria and European Challenges in the Balkans , ki ga je v Sofiji pripravil Institut for Balkan Studies & centre for Thracology od 19. do 20. junija 2014]

Ena izmed največjih napak, ki jih lahko naredijo zgodovinarji, ni podajanje napačnih odgovorov, veliko bolj problematično je postavlanje napačnih vprašanj. Preprosto zato, ker ponujajo napačne predpostavke. Na primer: vprašanje "kje je zgodovinsko prava slovensko-hrvaška meja" nedvomno spada v to skupino vprašanj. Ne moremo "dokazati" ali "najti" pravo slovensko-hrvaško mejo, čeprav je lahko bolj razumemo, če raziskujemo naravo preteklih meja. če hočemo razumeti kompleksnost delanja in preseganja meja, potem moramo narediti korak stran od aktualnih razmer.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 3258484

3.

Podskupina za zgodovino pri Svetovalni skupini za arbitražni sporazum o rešitvi mejnega vprašanja med RS in RH

Marko Zajc, Nevenka Troha, Zdenko Čepič, Bojan Godeša, Damir Josipovič, in Aleš Gabrič so bili v letih 2010-2013 člani Podskupine za zgodovino pri Svetovalni skupini za arbitražni sporazum o rešitvi mejnega vprašanja med RS in RH, ki jo je 2010 ustanovil Minister za zunanje zadeve RS. Po razpustitvi skupine redno sodelujejo s Projektno enoto za pripravo zagovora pred arbitražnim sodiščem na MZZ. Delovanje podkomisije je dokumentirano v dokumentih Ministrstva za zunanje zadeve RS. Napisani elaborati niso dostopni javnosti.

F.34 Svetovalna dejavnost

4.

Kdo so ljudje, ki se upirajo obema narodoma na nikogaršnjem ozemlju: trije primeri na slovensko-hrvaški meji v primerjalni perspektivi

Avtor analizira tri primere iz slovensko-hrvaške meje v primerjalni perspektivi: prvi primer je odsek meje pri Dragonji in Piranu, znan po aktivizmu Joška Jorasa; drugi primer predstavlja severno vzhodni odsek meje okoli reke Mure; tretji primer predstavlja nekaj kilometrov zapletene mejne črte, ki teče skozi posesti in hiše (Gorjanci/Žumberak).

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 12317005

5.

Slovensko-hrvaška meja. [predavanje na Berliner Forschungskolloquium Südosteuropa na Humboldt-Universität, v Berlinu 7. junija 2013]

Značilnosti nacionalistične reprezentacije zgodovine meje: a) anahronizmi. V preteklost vnašajo elemente sedanjosti ali kasnejše preteklosti, ki v obravnavanem obdobju niso obstajali; b)napačna metodologija. Namesto, da bi raziskovali pojav meje v preteklosti, si najprej postavijo vprašanje (npr. kje je prava meja) in potem v preteklosti iščejo odgovor, vendar samo takega, ki jim ustreza; c) nedoslednost, mešanje različnih ravni. Po potrebi se pravni ali upravni argumenti mešajo z lingvističnimi in etnografskimi, na mestih, ki ne grejo v prid tezi, pa se ti argumenti ignorirajo; d) fokus na »premike meje« na posameznih odsekih, ki ignorira širši kontekst; e) prepričanje v »naravnost« narodnih identitet predpostavka , da so razlike med Hrvati in Slovenci zelo stare, »naravne« in da je med njimi mogoče potegniti ostro linijo.

B.04 Vabljeno predavanje

COBISS.SI-ID: 3119988