Z raziskavo smo želeli kartirati potenciale pripravljenosti (PP), povezane z njuhi, in ugotoviti njihove generatorje. Sedemnajstim zdravim preiskovancem smo med njuhanjem posneli 32-kanalni encefalogram (EEG). Za primerjavo smo isto napravili še med upogibanjem kazalca desnice. Segmente EEG smo povprečili glede na začetek gibov. Analizirali smo PP ter njihovo gostoto tokov in glavne komponente. Zgodnja negativna komponenta PP, povezanega z njuhi, se je na temenu začela približno 1,5 ms pred gibom. Glede časovnega poteka in orientacije dipolov je bila podobna PP, povezanemu z upogibi prstov. Ob začetku giba pa sta bili karti teh potencialov različni. Z njuhi povezani PP so imeli tri negativne izvore, enega v temenu, druga dva pa v obeh fronto-temporalnih predelih. Zaključujemo, da je vrstni red aktivacije različnih motoričnih kortikalnih polj v pripravi na njuh tak kot pri drugih hotenih gibih. Izvor električne možganske aktivnosti ob začetku njuha, ki je v temenu, najverjetneje odseva somatotopično reprezentacijo trebušnih polprepon ter vratnih in medrebernih dihalnih mišic v primarni motorični možganski skorji. Frontotemporalna izvora pa odsevata somatotopično reprezentacijo orofacialnih mišic.
COBISS.SI-ID: 9459284
Naš namen je bil pri bolnikih z ALS raziskati z njuhom, izdihom in upogibom kazalca povezane PP in njihovo odvisnost od stopnje okvare zgornjih motoričnih nevronov. Preiskali smo 21 bolnikov in 19 zdravih preiskovancev. EEG smo jim odjemali med njuhanjem in upogibanjem kazalca. Analizirali smo zgodnjo in pozno fazo PP ter motorični potencial. Amplitude PP bolnikov so bile večje kot pri zdravih. Ta učinek je bil večji pri tistih z blažjo prizadetostjo zgornjih motoričnih nevronov. Amplitude PP bolnikov z večjo tovrstno prizadetostjo so bile enake amplitudam zdravih. Natančneje, PP bolnikov so se z naraščanjem stopnje okvare zgornjih motoričnih nevronov večali, dosegli maksimum in se nato zmanjševali. Slednje lahko kaže na dva različna procesa v patofiziologiji ALS, ki imata nasprotujoč si vpliv na amplitudo PP. Manjše amplitude PP bolnikov s hujšo prizadetostjo zgornjih motoričnih nevronov bi lahko pojasnili z napredujočo izgubo piramidnih nevronov v primarni motorični možganski skorji, večje amplitude PP bolnikov z manjšo stopnjo omenjene okvare pa z zvečano kortikalno vzdražnostjo in/ali s kompenzacijskimi ali plastičnimi spremembami v možganski skorji.
COBISS.SI-ID: 1001132
Uvod: Najpogostejši vzrok hiperkapnične dihalne odpovedi je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Diferencialna diagnoza vključuje tudi živčnomišične vzroke. V raziskavi smo proučevali specifičnost zmanjšane amplitude valov M freničnega živca za opredelitev morebitnih živčnomišičnih vzrokov. Metode: Prospektivno smo zbrali skupino bolnikov z napredovalo KOPB in jih elektrofiziološko primerjali z zdravimi. Valove M freničnih živcev smo merili obojestransko s supraklavikularnim površinskim draženjem in bipolarno detekcijo (G1: 5 cm nad ksifoidnim izrastkom; G2: 16 cm od G1). Rezultati: Vključili smo 20 bolnikov (15 moških) in 29 kontrolnih preiskovancev (15 moških). Val M freničnih živcev bolnikov je imel značilno večjo zakasnitev in večjo amplitudo kot pri kontrolni skupini. Zaključek: bolniki s hiperkapnično respiratorno odpovedjo in zmanjšano amplitudo vala M freničnega živca imajo najverjetneje res živčnomišično okvaro trebušne prepone, in ne KOPB ali drugo pljučno bolezen.
COBISS.SI-ID: 715948