Uvod Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je nevrodegenerativna bolezen za katero je značilna prizadetost zgornjih (ZMN) in spodnjih motoričnih nevronov (SMN). Postavitev diagnoze je klinična in temelji na znakih oškodovanosti teh nevronov. Zgodaj v poteku bolezni nekateri bolniki nimajo jasno izraženih znakov okvare ZMN, v napredovali fazi pa lahko huda okvara SMN prekrije znake okvare ZMN. To lahko oteži postavitev diagnoze. Zato bi bila dobrodošla laboratorijska potrditev degeneracije ZMN, vendar za to trenutno ni dovolj občutljive metode. Med možnimi elektroencefalografskimi (EEG) merami za oceno ZMN in drugih kortikalnih motoričnih funkcij so z dogodkom povezani kortikalni potenciali (PP) in tako imenovana z dogodkom povezana desinhronizacija (ERD) ter sinhronizacija (ERS). Njihova uporabnost pri bolnikih z ALS še ni dovolj raziskana. Te mere ocenjujejo različne vidike senzorično-motoričnega kortikalnega procesiranja med pripravo in izvedbo hotenih gibov. Ob napredovanju ALS običajno zajame vse skupine skeletnih mišic v telesu: okončine, trup, bulbarne in dihalne mišice. Slednje so najpogostejši vzrok umrljivosti. Zaradi tega, smo se odločili za proučevanje teh EEG fenomenov v povezavi s hotenim vdihom (njuhom), izdihom in upogibom kazalca desne roke. Namen in hipoteze Naš namen je bil pri bolnikih z ALS raziskati z njuhom, izdihom in upogibom kazalca povezane PP in ERD/ERS ter njihovo povezanost z motorično prizadetostjo, predvsem z okvaro ZMN. Želeli smo proučiti tudi spremembe kortikalnega upravljanja hotenih gibov pri teh bolnikih. Testirali smo sledeče hipoteze: 1. Bolniki z ALS imajo manjše amplitude PP v primerjavi z zdravimi preiskovanci; 2. Amplitude PP so manjše pri bolnikih, ki slabše izvajajo teste za oceno funkcijo roke in dihanja; 3. Bolniki s slabšimi ocenami na lestvici breme ZMN imajo manjše PP v primerjavi s tistimi z boljšimi; 4. Bolniki imajo v primerjavi s kontrolno skupino manjši mirovalni in z gibom povezani povprečni močnostni spekter (PMS) EEG alfa in beta; 5. V primerjavi s kontrolno skupino imajo bolniki manjše ERD in večje ERS; 6. Bolniki imajo manjšo ERD ali večjo ERS alfa in beta v primerjavi z zdravimi preiskovanci; 7. Spremembe amplitud PP niso povezane s spremembami velikosti ERD/ERS. Preiskovanci in metode Pri preiskovancih (21 bolnikov z ALS in 19 zdravih preiskovancev za nalogo njuha in upogiba kazalca ter 13 bolnikov z ALS in 12 zdravih preiskovancev za nalogo izdiha) smo s testi ocenili spretnost in moč roke, dihalno funkcijo, govorno zmožnost, spastičnost, funkcijo roke in dihanja ter opravili elektromiografske meritve. Med snemanjem EEG so preiskovanci izvajali tri vrste hotenih motoričnih nalog: hitre hotene upogibe kazalca desnice (UK), sunkovite hotene vdihe (njuhe) in sunkovite hotene izdihe skozi nos. Za nalogo UK smo pri 5 bolnikih lahko EEG snemanje opravili dvakrat. Posebej smo analizirali še podatke bolnikov z manj (MBZ) in več (VBZ) točkami na lestvici breme zgornjega motoričnega nevrona. Ločeno smo analizirali z njuhom, izdihom in upogibom kazalca roke povezanim PP in časovno-frekvenčno analizo EEG. Komponente PP (Bereischaftspotential 1, Bereischaftspotential 2 in motorični potencial (MP)) smo proučevali v reprezentativnih odvodih za FF, njuh in izdih. Klinične in EEG podatke ter parametre izvedbe gibov smo primerjali z uporabo Studentovega testa t za neodvisne vzorce s korekcijo po Holm-Bonferoniju znotraj skupin testov. Enosmerno ANOVO smo uporabili za primerjavo končnih PP med skupinami. Korelacije smo izračunali z uporabo Pearsonovega koeficienta r. Za stopnjo statistične značilnosti smo izbrali vrednost p ( 0.05. Rezultati Bolniki so imeli v primerjavi z zdravimi preiskovanci večje amplitude MP, vendar so slabše opravili večino kliničnih testov. Ta razlika je bila največja za bolnike z LUB. Bolniki s HUB se od zdravih preiskovancev niso razlikovali, vendar so imeli značilno manjše amplitude MP v primerjavi z bolniki LUB. Večje amplitude MP pri nalogi UK bolnik
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 266048768Uvod Vloga možganske skorje pri upravljanju dihanja v zdravju in bolezni je slabo poznana, zato smo želeli odgovoriti na nekatera odprta vprašanja. Z elektroencefalografijo (EEG) smo želeli ugotoviti (A) način aktivacije možganske skorje v povezavi s hotenim dihalnim manevrom – njuhom. (B) Zanimalo nas je, ali se pri bolnikih z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), ki imajo simptome in znake dihalne nezadostnosti, v budnosti v povezavi z avtomatskim dihanjem aktivira možganska skorja in podpre avtomatsko dihanje. (C) Zanimalo nas je, kako prevladujoči vzorec okvare motoričnih nevronov korelira s sposobnostjo hotenega spreminjanja frekvence dihanja, kako vpliva na aktivacijo pomožnih dihalnih mišic, na frekvenco dihanja in na vsebnost dihalnih plinov v arterijski krvi. Želeli smo (D) raziskati vpliv osredotočenosti na občutke povezane z dihanjem, na z dogodkom povezano desinhronizacijo (ERD) in sinhronizacijo (ERS) možganskih ritmov alfa in beta. Metode A: Sodelovalo je 17 zdravih preiskovancev. Med izvajanjem dveh vrst nalog: hotenega njuhanja in hotenega pritiskanja s kazalcem, smo jim posneli EEG z 32 površinskimi elektrodami. Izmerili smo amplitude potencialov pripravljenosti (PP), jih kartirali z analizo gostote tokovnih izvorov in z metodo glavnih komponent določili lokacijo in orientacijo izvorov PP. B: Vključili smo 20 bolnikov z ALS in 17 zdravih preiskovancev. Bolniki so imeli vsaj en simptom ali znak dihalne nezadostnosti. Pri vseh smo ocenili stopnjo funkcijske prizadetosti in z oceno miotatičnih refleksov določili stopnjo okvare zgornjih motoričnih nevronov. Odjeli smo valove M obeh trebušnih polprepon in zabeležili simptome dihalne nezadostnosti, izmerili pljučne funkcije in moč dihalnih mišic ter opravili plinsko analizo arterijske krvi. V budnosti in spanju smo snemali EEG, dihanje in EMG sternokleidomastoidnih mišic. Na podlagi signala dihanja smo odseke EEG analizirali z metodo PP in metodo ERD/ERS alfa in beta. Ločeno smo analizirali PP in ERD/ERS v budnosti sede in leže ter v spanju NREM in REM. C: Ocenili smo prizadetost zgornjih in spodnjih motoričnih nevronov dihalnih mišic, sposobnost hotenega spreminjanja frekvence dihanja, izmeriliaktivnost pomožnih dihalnih mišic ter, določili pO2 in pCO2 v arterijski krvi ob prebujanju in preko dneva ter frekvenco dihanja v budnosti in spanju. D: V raziskavi je sodelovalo 17 meditatorjev in 14 udeležencev brez izkušenj z meditacijo. EEG smo posneli s 128 elektrodami in hkrati merili dihanje preko sprememb v nosnem tlaku. Preiskovanci so izvajali naslednje naloge: (i) aktivno poslušanje zvokov in (ii) nevtralno razmišljanje o sebi za izvabljanje avtomatskega dihanja. Ter meditativni nalogi za izvabljanje pozornosti na dihanje: (iii) osredotočenost na občutke povezane z dihanjem in (iv) osredotočenost na vse telesne zaznave. Po koncu nalog so udeleženci izpolnili vprašalnike o subjektivnem doživljanju nalog. EEG smo analizirali z metodo ERD/ERS v spektrih alfa in beta (kot v C). Rezultati A: Amplitude PP1 in PP2 v povezavi z njuhi so bile podobne kot v povezavi z upogibi kazalca, amplitude MP statistično pomembno različne. Orientacija kortikalnih izvorov je bila v povezavi z njuhanjem v času PP1, PP2 in MP podobna kot v povezavi z upogibi kazalca, točne lokacije dipolov pa so se, predvsem v času MP, razlikovale. B: V povezavi z njuhanjem smo PP ugotovili pri vseh zdravih preiskovancih in pri 17 od 19 bolnikov. V povezavi z avtomatskim dihanjem v budnosti smo le pri nekaj več kot tretjini bolnikov in pri približno četrtini zdravih preiskovancev opazili negativne potenciale. Pojav teh potencialov je bil sede, leže ter v spanju nekonsistenten. V povezavi z avtomatskim dihanjem v budnosti se je v centralnih odvodih pojavljala ERD v frekvenčnem območju beta. Med skupinama se ni razlikovala. C: Polovica bolnikov je imela okvarjene predvsem spodnje motorične nevrone dihalnih mišic (n = 10), skoraj tretjina (n = 6) spodnje in zgornje, trije bolniki (15 %) pa predvsem zgornj
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 274458112Pri bolnikih z živčnomišičnimi (ŽM) boleznimi okvara spodnjega motoričnega nevrona, živčnomišičnega stika ali mišic povzroči mišično šibkost, med drugimi lahko tudi dihalnih mišic. Namen doktorskega dela je bil opredeliti motnje dihanja s celonočnim polisomnografskim (PSG) snemanjem, šibkost trebušne prepone pa z meritvami prevajanja v freničnih živcih in s kvantitativno analizo PME trebušne prepone pri bolnikih z miotonično distrofijo tip 1(DM1) in tip 2 (DM2) ter pri bolnikih z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS). Testirali smo naslednje hipoteze: 1. Bolniki z DM2 imajo glede na bolnike z DM1 nočne motnje dihanja manjše. 2. Pri bolnikih z DM2 ni povezave med številom ponovitev štirinukleotidnih zaporedij CCTG v prizadetem genu in nenormalnostmi dihanja. 3. PME trebušne prepone in jezika so pri bolnikih z DM miopatsko, pri bolnikih z ALS pa nevropatsko spremenjeni. 4. Kvantitativna analiza PME je občutljiva metoda za ločevanje miopatije (bolniki z DM) in nevropatije (pri bolnikih z ALS) tudi v trebušni preponi in jeziku. 5. Bolniki z manjšimi amplitudami valov M trebušnih polprepon ter v večji meri spremenjenimi PME trebušne prepone imajo večje nenormalnosti v PSG, PAAK in slabše izvide testov pljučnih funkcij. 6. Pri bolnikih z DM in z ALS, ki nimajo dnevnih simptomov nezadostne predihanosti, že lahko odkrijemo znake motenj dihanja. 7. Med številom obstruktivnih apnej in spremembami PME jezika ni povezave. V raziskavo smo vključili 16 zdravih preiskovancev, 25 bolnikov z DM1, 16 z DM2 in 52 z ALS. Vsem sodelujočim smo izmerili dihalne volumne in tlake. PSG in meritve prevajanja v freničnem živcu smo opravili z uporabo standardnih nastavitev. Meritve kvantitativnega igelnega EMG smo opravili v trebušni preponi, jeziku in v dvoglavi nadlaktni mišici. Klinične in elektrofiziološke podatke smo proučili z neparametričnimi in parametričnimi statističnimi testi. Pri bolnikih z DM in ALS so bili rezultati dihalnih funkcijskih testov, povprečna SaO2 ter pO2 in Hb/HbO2 v PAAK statistično pomembno manjši, povprečni EtCO2 oziroma TCM-CO2 pa večja kot pri zdravih. Bolniki z DM1 so bili huje prizadeti kot tisti z DM2, saj so imeli statistično pomembno manjše rezultate dihalnih funkcijskih testov, večji AHI, več centralnih in mešanih apnej/hipopnej kot bolniki z DM2. Nočno hipoventilacijo smo ugotovili pri 12 % bolnikov z DM1 in pri nobenem z DM2. Nočno hipoventilacijo je imelo še 18 % bolnikov z ALS. Amplituda vala M je bila pri bolnikih z DM1 pomembno manjša kot pri teh z DM2. Pri bolnikih z DM1 so bili znaki nezadostne predihanosti pomembno povezani z večjim številom pomnožitev trinukleotidnih zaporedij CTG. Povezave med genotipom in motnjami dihanja pri bolnikih z DM2 ni bilo. Pri 21 % bolnikov z DM1 kvantitativne analize PME trebušnih prepon nismo mogli opraviti, ker so bili PME premajhni in jih sistem za analizo ni zaznal. Povprečne vrednosti posameznih parametrov PME, ki smo jih lahko analizirali, so bile nevropatske. Le pri enem bolniku z DM smo ugotovili miopatske in nevropatske izločence PME, pri drugih sedmih bolnikih pa so bili ti nevropatski. Osemnajst odstotkov bolnikov z ALS v trebušni polpreponi ni imelo PME, ampak le znake denervacije. Povprečne vrednosti parametrov PME so bile glede na zdrave nevropatske. Dvaindevetdeset odstotkov bolnikov je imelo nevropatske izločence PME, 4 % miopatske. En bolnik je imel normalne PME. Največja občutljivost posameznih parametrov za odkrivanje miopatije je bila pri bolnikih z DM le 9 %, pri ALS je bila občutljivost parametrov PME za odkrivanje nevropatije 88 %. Največja občutljivost kvantitativne analize posameznih parametrov PME jezika pri odkrivanju miopatij je bila pri bolnikih z DM 45 %. Šest bolnikov z DM je imelo miopatsko in nevropatsko spremenjene PME jezika, 22 samo nevropatske, 3 pa le miopatske PME. Osemindvajset (97 %) bolnikov z ALS je imelo nevropatske izločence PME jezika, eden pa miopatske. Občutljivost posameznih parametrov PME jezika za odkrivanje nevropatije je
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 267727360Druga poletna alpska šola o spanju (prva je bila leta 2011 v Luganu, Švica) je bila organizirana pod pokroviteljstvom Evropskega društva za raziskovanje spanja - in z njegovo finančno ter organizacijsko pomočjo. Njen namen je dati možnost zainteresirani zdravstveni strokovni in raziskovalni javnosti Srednje Evrope, dav bližini svojega bivanja in delovanja pridobi sodobno znanje s področja medicine spanja. Šola je trajala pet dni. Vsak dan je bil posvečen svoji temi - ponedeljek osnovam spanja, torek spanju s stališča psihiatrije, sreda dihalnim motnjam v spanju, četrtek spanju s stališča nevrologije in petek spanju v otroški dobi. Program je bil zelo obsežen - obsegal je 60 predavanj, 12 prikazov primerov, vrsto video prikazov in - seveda - zanimivo razpravljanje. Šole se je udeležilo 83 slušateljev iz vrste držav. Zbornik s programom je na voljo na http://www2.kclj.si/ikn/DEJA/FAGA/Zborniki/Zbornik2013.pdf
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 268303872