J3-4298 — Zaključno poročilo
1.
Clostridium difficile genotipi pogosti pri ljudeh, živalih in v okolju

Ribotip 078 je v literaturi opisan kot tisti, ki ga najpogosteje najdemo tako pri ljudeh kot pri živalih. V tem članku, ki predstavlja prvo raziskavo, v katero je vključeno veliko število sevov iz treh različnih rezervoarjev, pa smo pokazali, da med živalmi in ljudmi poteka prenos številnih drugih ribotipov C. difficile.

COBISS.SI-ID: 3521658
2.
Prisotnost različnih genotipov bakterije Clostridium difficile pri hospitaliziranih bolnikih v Sloveniji med dvomesečnim zimskim obdobjem

Zbrali in ribotipizirali smo seve bakterije C. difficile, osamljene v vseh osmih laboratorijih, ki v Sloveniji izvajajo diagnostiko bakterije C. difficile. Prav tako smo zbrali podatke o skupnem številu opravljenih preiskav na C. difficile, ter demografske podatke (starost in spol bolnikov). REZULTATI. V dvomesečnem zimskem obdobju je bilo v Sloveniji skupno testiranih 860 vzorcev, od teh je bilo pozitivnih 154 (17,9%) vzorcev pri 125 pacientih. Odstotek pozitivnih vzorcev v posameznem laboratoriju se je gibal od 13,3 do 43,2 %. Dva izmed osmih laboratorijev (oba iz primorsko-obalne regije) v času študije nista imela pozitivnih vzorcev. Tipiziranih je bilo 149 sevov. Uvrstili smo jih v 35 ribotipov, vendar je bilo več kot polovica sevov (57,7 %) v samo dveh ribotipih, 027 in 014/020. Ribotip 027 v Sloveniji do leta 2010 ni bil zaznan, v tej študiji je bil najpogostejši ribotip, prevladoval pa je v severovzhodni regiji. ZAKLJUČKI. Raznolikost sevov C. difficile v Sloveniji je velika. Prevladovanje ribotipa 027 in visok odstotek pozitivnih vzorcev v nekaterih regijah kažejo na možnost prisotnih izbruhov.

COBISS.SI-ID: 31093721
3.
Vzorci mikroorganizmov v črevesni mikrobioti povezani s prisotnostjo različnih ribotipov bakterije Clostridium difficile

V tem članku je prvič opisan pomen kombinacij črevesnih mikroorganizmov, ki so prisotni/odsotni, in povezavo teh vzorcev s kolonizacijo bakterije C. difficile. Prav tako prvič je opisano, da so določeni C. difficile ribotipi (027) povezani z bolj porušeno mikrobioto kot drugi. Analizirali smo 208 fekalnih vzorcev zdravih prostovoljcev in vzorcev, poslanih na testiranje za C. difficile. Z DHPLC metodo smo ugotavljali prisotnost pogostejših skupin bakterijske, glivne in arhejske mikrobiote. Vrsta Bifidobacterium longum je bila najpomembneje povezana z C. difficile negativnimi vzorci.

COBISS.SI-ID: 16731158
4.
Spremembe v črevesni mikrobioti povezane s kolonizacijo s C. difficile pri perutnini

Z metodo DHPLC in metodami naprednega učenja (WEKA J48) smo primerjali bakterijsko, glivno in arhejsko mikrobioto pri živalih različne starosti in glede na različni status kolonizacije s C. difficile. Analizirali smo 143 fekalnih vzorcev nabranih v različnih časovnih intervalih na eni perutninski farmi. Prisotnost Acidaminococcus intestini je značilno povezana z odsotnostjo C. difficile, prav tako pa smo opisali nekatere vzorce črevesne mikrobiote povezane s kolonizacijo s C. difficile. Raznolikost v črevesni mikrobioti je bila povezana s starostjo živali, ne pa s kolonizacijo s C. difficile.

COBISS.SI-ID: 16908054
5.
Občutljivost na antibiotike pri sevih C. difficile izoliranih iz ljudi in živali

V članku, kjer so soavtroji projektne skupine iz treh RO (NLZOH, UKC LJ, VF) je bila z mikrodilucijsko metodo določena odpornost na zbrane antibiotike pri sevih izoliranih iz ljudi (n=94) in živali (n=96). Vsi sevi so bili občutljivi na metronidazol in vankomicin, ki se uporabljata za zdravljenje okužb s C. difficile. Rezistenca na tetraciklin, eritromicin, klindamicin in moksifloksacin je bila pri humanih sevih 9.4 %, 18.1 %, 41.9 %, 11.7 % in pri živalskih 19.6 %, 8.3 %, 38.5 %, 4.2 %.

COBISS.SI-ID: 3710586