Okoljski ali ekološki odtis je opredeljen kot orodje za oceno biološko produktivne površine, potrebne za proizvodnjo hrane, surovin in energije, ki jo potrebuje prebivalstvo določene regije. Izračunano območje, imenovano biokapaciteta, je primerljiva razpoložljiva površina za določeno proizvodnjo, populacijo ali posameznika. Ekološki odtis je bil izračunan na podlagi podatkov, zbranih v večletnem poskusu, ki poteka v bližini Zgornje Kungote s pomočjo orodja SPIonExcel za tri načine sistemov pridelovanja: konvencionalna obdelava z lemežnim plugom (MP), konzervirajoča obdelava z rahljalnikom (CP) in neposredna setev (DS). V triletnem kolobarju (koruza-pšenica-oljna ogrščica) smo izračunali signifikantno najnižji ekološki odtis za pripravo tal (1,8 ha) na meljasto glinastih tleh, pri CP sistemu pridelave koruze in je posledica odsotnosti oranja in manjše uporabe herbicidov. Čeprav se za obdelavo tal v MP porabi več goriva kot pri DS, je ekološki odtis pri MP manjši in znaša 2,3 ha na meljasto ilovnatih tleh. Pri sistemu DS je okoljski odtis največji pri pridelavi pšenice in znaša 6,75 ha. Na veliko povečanje odtisa pred setvijo je vplivala uporaba 5 l herbicida pred setvijo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3465772Na težkih tleh, parcele "Center" smo proučevali vpliv alternativne obdelove tal z rahlalnikom, ki se je uporabljala že v predhodnem obdobju pet let in ga primerjali z oranjem. Izvajali smo meritve horizontalne odpornosti z vodoravnim penetrometrom, zasnovanem na Kmetijskem inštitutu Slovenije, ki je vzorčil podatke s 50 Hz med vožnjo po terenu, tako so bile jene 4476 točke na vsakem obravnavanju. Iz vsakega dela parcele so bili merjeni podatki na globini 15, 25 in 35 cm na 375 m dolgi poskusni parceli. Rezultati so meritev s horizontalnim penetrometrom so pokazali na povprečno najnižjo odpornost na MP15 (40,98 Ncm-2) in je bila manjša kot na CP15 (45,10 Ncm-2) in MP25 (91,66 Ncm-2) ter CP25 (122,47 Ncm-2). V globini tal 35 cm je bila odpornost najvišja v MP (123,65 Ncm-2) in je večja kot v CP (115,99 Ncm-2), zaradi plazine, nastele v preteklioh leti.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3783784Namen raziskave je bil preučiti precizen način merjenja vlage v tleh s pomočjo brezžičnega senzorskega omrežja, ki ga sestavljajo odprtokodna platforma Waspmote, komunikacijska komponenta ZigBee modul XBee-Pro S2, delovna postaja VIA EPIA PX10000 in senzorji vlage Watermark 200SS-5. V obdobju junij-avgust smo merili vlago na treh različnih globinah tal (20, 50 in 80 cm) in hkrati izmerjene vrednosti primerjali z vrednostmi okoljskih parametrov temperatura zraka, vlažnost zraka, temperatura tal, omočenost listov in padavine. Ugotovili smo, da se lahko s preciznim merjenjem vlage v tleh in ostalih okoljskih parametrov natančno določi mikroklimo in napove pomanjkanje vlage v tleh do podtlaka 2 bar. Na podlagi teh podatkov bi se lahko z ustrezno opremo natančno krmililo dodajanje vode s kapljičnim namakalnim sistemom.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 3451436Širši slovenski javnosti so bili v okviru predavanja predstavljeni različni načini osnovne obdelave tal, ki se ternutno uporabljajo v Sloveniji. Direktni vpliv na okolje v obliki izpustov CO2 je pričakovano največji pri oranju, sledita pa mu alternativna obdelava z rahljalnikom in direktna setev. Če primerjamo ekološki odtis posamezne obdelave, se sicer ugodno razmerje alternativnih obdelav močno približa konvencionalni obdelavi s plugom, zaradi večjega deleža vnesenih kemičnih sredstev (herbicidi). Če med seboj primerjamo ekološke odtise posameznih poljščin v kolobarju (koruza-pšenica-oljna ogrščica) vidimo, da je največji odtisi pri pridelavi koruze, sledi oljna ogrščica in ozimna pšenica. Največji odtis, izražen na 1000 kg zrnja, pušča konvencionalna pridelava oljne ogrščice in najmanjšega konzervirajoča pridelava koruze. Ekološki odtis pridelave ene tone nadzemnega dela biomase je ponovno največji pri konvencionalni pridelavi oljne ogrščice, sledita pa mu pridelava ozimne pšenice in koruze z absolutno najmanjšim odtisom pri konzervirajočem sistemu pridelave.
F.04 Dvig tehnološke ravni
COBISS.SI-ID: 3310380Na obrobju Dravskega polja (Ješenca) smo v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov obdelave strnišča, setve in valjanja mnogocvetne ljuljke na vznik, število plevelov, pridelek sveže in suhe mase. V bločni poskus (8x4) so bili vključeni: obdelava s plugom in setev s sejalnico Pöttinger Terrasem 3000 T (V1), konvencionalna obdelava s plugom in vrtavkasto brano ter setev s sejalnico Lemken Saphir 7 (V2), obdelava tal z vrtavkasto brano in setev s sejalnico Lemken Saphir 7 (V3), enako pri obravnavanju (V4), le da smo strnišče pokosili z zastiralno kosilnico, direktna setev s sejalnico Lemken Saphir 7 (V5), košnja z zastiralno kosilnico in direktna setev s sejalnico Lemken Saphir 7 (V6), direktna setev s sejalnico Pöttinger Terrasem 3000 T (V7), mulčenje in direktna setev s sejalnico Pöttinger Terrasem 3000 T (V8). Največje število vzniklih rastlin mnogocvetne ljuljke (405 m-2) je bilo pri V2, najmanjše pa pri V5 (153 m-2). Pridelek sveže mase je bil največji pri V1 (53716 kg ha-1) in najmanjši pri V5 (33682 kg ha-1). Največji pridelek suhe snovi je bil pri obravnavanju V2 (7144 kg ha-1), najmanjši pa pri V6 (5799 kg ha-1). Najnižji odstotek suhe snovi je bil pri obravnavanju V1 (12 %), najvišji pa pri obravnavanju V6 (20 %). Valjanje je vplivalo na število vzniklih rastlin le pri obravnavanju V5, pri vseh ostalih obravnavanjih razlik ni bilo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3059756