J6-3627 — Zaključno poročilo
1.
Pozaba (ne) boli: zgodovinski revizionizem v post-socialistični Sloveniji

Avtor trdi, da se v post-socialistični Sloveniji namesto pričakovane demokratizacije in preloma z ideološko obremenjenim zgodovinopisjem po letu 1989 pojavljajo in razvijajo vsaj trije tekmujoči in politično obremenjeni načini interpretacije: liberalno-konformističen, ki vztraja na tem, da se je treba obrniti v prihodnost in pozabiti na travmatično preteklost; revizionističen pristop, ki je vsaj v Sloveniji najbolj agresiven; in objektivistični pristop, ki je med slovenskimi zgodovinarji po letu 1991 najbolj razširjen. Avtor raziskuje kako je kolektivni spomin mobiliziran v splošnem, formalnem okviru ter v bolj personaliziranih in/ali čustvenih naracijah. Pri tem sledi spremembam v slovenski spominski krajini, ki jo razdeli v tri tipe: avtoritativni, ki ga zaznamuje želja za neposredno kolonizacijo interpretacije preteklosti, zlasti druge svetovne vojne; pomiritveni tip; konfliktni tip, ki z alternativno interpretacijo trči ob ikonografijo partizanskih spomenikov.

COBISS.SI-ID: 36053549
2.
Po robovih spomina : antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti

Monografija prinaša splošen uvod v tematiko, vsebuje pa tudi bolj poglobljen opis zgodovinskega ozadja antisemitizma in holokavsta ter širšega ozadja v povezavi z nacionalnimi in regionalnimi značilnostmi sosednjih Avstrije, Hrvaške in Madžarske. V prvem delu avtor posebno pozornost posveti vzponu nacizma in antisemitizma, v Evropi. V drugem delu pa podrobneje predstavi pregled prekmurske situacije, pri čemer se opera na pričevanje preživelih in prič.

COBISS.SI-ID: 263396608
3.
Politična dimenzija postsocialističnih spominskih praks: samoorganizirani zborovi na območju nekdanje Jugoslavije

Avtorica razpravlja o kulturnih in družbenih praksah, ki do jugoslovanske preteklosti pristopajo pozitivno in predstavljajo potencialni vir emancipacije, refleksije in upora, hkrati pa tudi klic po kolektivnosti in solidarnosti v različnih post-jugoslovanskih svetovih, ne glede na etnične meje. Osredotoča se na kulturne prakse samo-organiziranih mladinskih pevskih zborov, ki prepevajo pesmi iz obdobja socialistične Jugoslavije. Fenomen samo-organiziranih zborov v bivši Jugoslaviji razume kot paradigmatski primer pristopa k jugoslovanski socialistični preteklosti na pro-aktiven, avtonomen in emancipatoren način, kar je, kot trdi avtorica, predpogoj za imaginacijo in izpogajanje »spodobne«, »normalne«, »evropske« prihodnosti v post-jugoslovanskih prostorih.

COBISS.SI-ID: 33284141
4.
"Dokler nas smrt ne loči": moderna spominska pokrajina in nacionalizacija kolektivnega spomina po prvi svetovni vojni

Prispevek se osredotoča na primerjavo med dvema spominskima pokrajinama prve svetovne vojne, ki vsaka na svoj način pričata o dokončni nacionalizaciji kolektivnega spomina. Metodološko gledano gre pri primerjanju solunskega vojaškega pokopališča Zejtinlik in italijanskih oziroma avstro-ogrskih pokopališč/kostnic na obeh straneh reke Soče za premišljeno primerjavo dveh tipov komemorativnih strategij. Avtor že v uvodu ugotavlja, da je »multikulturni« Zejtinlik lahko nastal predvsem zato, ker je šlo za komemoracijo v tujini in ker prva svetovna vojna ne sodi med konstitutivne mite moderne Grčije. Pričujočo analizo/interpretacijo avtor razdeli na dva dela. V prvem razišče posmrtno diferenciacijo padlih vojakov Antante, v drugem pa ugotavlja, v katerih točkah se razlikujejo pokopališča antantnih sil in sil osi. V tematizaciji zadnjih primerja italijanske kostnice in avstro-ogrska pokopališča ob nekdanji soški fronti.

COBISS.SI-ID: 33329197
5.
GEOGRAFIJA NEKEGA PROPADA: Multikulturalizem severovzhodne Slovenije pred in po uničenju judovske skupnosti

Članek je posvečen izginotju multi- in interkulturnega Prekmurja. Vse do srede 20. stoletja je bila ta pokrajina na severovzhodu današnje Slovenije enkraten primer prepletanja madžarskih, južnoslovanskih in germanskih jezikov in kultur. Odločilen vpliv na razvoj pokrajine pa je imela močna judovska skupnost, ki je osrednji predmet razprave. Judje namreč niso narekovali samo gospodrskega razvoja, temveč so bili tudi osrednji akterji kulturnega in socialnega življenja. Med temi kaže še posebej izpostaviti tiskarje, založnike, zdravnike, pravnike, podjetnike in bankirje. Glede na to antisemitizem in nacistična deportacija ni uničila samo osemdeset odstotkov judovskega prebivalstva ampak dobesedno ustavila process modernizacije pokrajine.

COBISS.SI-ID: 35937581