J4-3609 — Zaključno poročilo
1.
Pranje s kovinami onesnaženih vrtnih tal z EDTA v pilotnem merilu

pilotnem merilu smo preizkusili novo tehnologijo za remediacijo vrtnih tal z visoko vsebnostjo finih delcev kot neobnovljivega naravnega vira. Dosegli smo visoko učinkovito odstranjevanja Pb Zn in Cd ter uvedli separacijo trdne frakcije tal od procesne tekočine ob hratnem izpiranju tal v eni sami stopnji postopka

COBISS.SI-ID: 7007609
2.
Nova metoda recikliranja EDTA in procesnih vod po pranju s kovinami večkratno onesnaženih tal

Razvit je bil nov postopek pranja s kovinami onesnaženih tal. Metoda temelji na recikliranju liganda EDTA v pH gradientu in recikliranju procesnih vod z uporabo naprednih oksidacijskih postopkov v zaprti procesni zanki.

COBISS.SI-ID: 6927993
3.
Elektrokemijsko procesiranje odpadnih voda po pranju tal z raztopino EDTA

Različni elektrodni materiali: z borom dopirana diamantna anoda, grafitna anoda, žrtvovana Fe anoda so bili preizkušeni v elektrokemijskih in Fentonovi reakciji podobnih naprednih oksidacijskih postopkih za čiščenje odpadnih voda po pranju tal.

COBISS.SI-ID: 6989177
4.
Vpliv pranja z EDTA na s kovinami onesnažena vrtna tla 1 del toksično tveganje in učinek na talne lastnosti

Uporabili smo več-nivojski pristop za ugotavljanje kakovosti, toksičnosti in funkcioniranja s Pb, Zn in Cd onesnaženih / remediiranih tal iz zelenjavnega vrta v Mežiški dolini. S pranjem tal smo uspešno odstranili del nevarnih kovin, ki je bil šibkeje vezan na talne frakcije in s tem zmanjšali nevarnost, ki jo remediirana tla predstavljajo za okolje in ljudi. Vendar pa smo z ekstrakcijo odstranili tudi del esencialnih mikrohranil, nujnih za talne organizme. Skupaj z zmanjšano sposobnostjo tal za zadrževanje vode tako potencialna funkcionalnost tal ni bila v celoti povrnjena.

COBISS.SI-ID: 7831417
5.
Vpliv pranja z EDTA na s kovinami onesnažena vrtna tla. 2. del: ali lahko remediirana tla uporabimo kot rastlinski substrat?

Raziskali smo performanco rastlin na onesnaženih / remediiranih tleh ter varnost pridelka. Dve eksperimentalni gredici (4×1×0.3 m) smo napolnili z remediiranimi in originalnimi tlemi ter izbrani rastlinski kultivar rotirali v razdobju 16 mesecev. Z ASS smo določili prevzem Pb, Zn, Cd in mikrohranil v rasline, z DTP-testom pa njihovo bio-dosegljivost. Performanco rastlin smo določali z merjenjem fluorescence klorofila in izmenjave plinov ter določevanjem koloniziranosti korenin z mikoriznimi glivami. Remediacija je zmanjšala vnos Pb v rastline pod zakonsko določene meje. Potrebni so postopki, ki bi zmanjšali vnos ostalih strupenih kovin v rastline in tla revitalizirali.

COBISS.SI-ID: 7831673