V tem delu so zbrani rezultati študija mikroekstrakcije (SPME) hlapnih spojin na polarnih, nepolarnih vlaknih in vlaknih mešane polarnosti. Glavne komponente breskove arome sem zbrala v skupine, ki predstavljajo nezrel sadež (alkohole, aldehide) in dozorel sadež (laktone, terpene). Odziv na plinskem kromatografu sem za posamezno komponento normalizirala glede na odziv internega standarda (1-oktanola). Vlakna, ki so se izkazala kot najbolj učinkovita so: PDMS, PDMS/CAR in PDMS/CAR/DVB.
COBISS.SI-ID: 1839611
Metodo določevanja hlapnih snovi v breskvah sem uspešno aplicirala tudi na vino in na spremljanje kvarnih arom. Etil acetat spada med tipične organoleptično zaznavne defekte z vonjem po kislem in lepilu. S SPME metodo smo uspešno spremljali njegovo pojavnost v vinih in ugotovili visoko korelacijo med etil acetatom in hlapnimi kislinami (R2 0,955). V primerih, ko korelacija ne drži in zaznavamo defekt po kislem in lepilu, pa je bodisi etil acetat nizek in hlapne kisline visoke, bodisi obratno. je mogoče efekt razložiti z relativnim deležem etil acetata v primerjavi z ostalimi hlapnimi spojinami. Kjer je vino bogato, na ostalih hlapnih spojinah, je efekt etil acetata zmanjšan in slabše organoleptično zaznaven.
COBISS.SI-ID: 6978425
Breskve so sadje, ki se uživa po celem svetu. V primerjavi z marelicami, so hlapne snovi, ki določajo breskovo aromo še vedno analitsko slabo okarakterizirane. V ta namen smo predlagali specifična vlakna, ki zadržujejo glavne skupine hlapnih spojin, ki jih v breskvah najdemo. Poleg tega smo oblikovali novo plinotesno posodo, ki omogoča večje volumne in s tem večjo občutljivost vlakna. Statistično značilne so bile razlike v shranjevanju vzorcev. V svežih breskvah so značilno povišane vrednosti alkoholov in nekaterih estrov. Shranjevanje v tekočem dušiku ima pozitiven vpliv na heksanal in (E)-2-heksenal, medtem ko je shranjevanje v skrinji vplivalo na aldehide in na limonen. Študija je pokazala na pomen priprave vzorcev na končni aromatski profil.
COBISS.SI-ID: FOODCHEM-D
Študirali smo hlapne aromatske spojine v štirih breskovih sortah z namenom odgovoriti na dva vprašanja, ki se pojavljajo v znanstveni literaturi: ali je možno sortno razlikovanje breskev na osnovi spojin, ki so prisotne v vseh breskvah (dvoletni poskus) in kakšen je vpliv konzervansov na aromo kuhanih breskev. Tako sortne razlike in vpliv konzervansov smo statistično ocenili. Za razlikovanje med posameznimi sortami smo uporabili diskriminativno analizo, s pomočjo katere smo opredelili vse 4 sorte. S 1. funkcijo smo ločili prve dve sorti (predstavlja 56.9% variance), z 2. funkcijo pa še preostali dve (31.7% variance). Uporaba konzervansov ima statistično značilen vpliv na aromatski profil kuhanih breskev. Značilne razlike so se pokazale v primeru 40 spojin od 57 identificiranih. Najslabši vpliv je doprinesel Na-benzoat v primerjavi s kontrolo in citronsko kislino.
COBISS.SI-ID: PONE-D-12-
Aromatski profil svežih fig, fig zamrznjenih v tekočem dušiku in suhih fig (Petrovača Crna) smo karakterizirali z ekstrakcijsko tehniko HS-SPME in plinsko kromatografijo (GC-MS). Sušenje fig je potekalo v sušilnici z različnimi predpripravami: žveplanje, pomakanje v citronsko in askorbinsko kislino. Učinkovitost sušenja smo določili s pomočjo tanko-plastnega modela. Razlike v načinu shranjevanja vzorca, svežih in zamrznjenih fig se kaže predvsem v količini aldehidov. Najvišja vsebnost hlapnih snovi v sušenih figah se je pokazala v primeru predpriprave fig z žveplanjem in v kontrolnih vzorcih, v primerjavi z vzorci, ki so bili pomakani v kisle raztopine pred sušenjem. Najboljšo zaščito hlapnih snovi smo dosegli v skupini terpenov, zadovoljvivo v skupini estrov in ketonov, medtem, ko se skupina aldehidov ni odzvala na način predpriprave.
COBISS.SI-ID: IJFST-2011