Predstavljena študija združuje pregled obstoječih metod za kvantitativno vrednotenje ukrivljenosti hrbtenice na podlagi medicinskih slik ter povzema ključne znanstvene objave na tem področju. Služi lahko kot pripomoček pri vpeljavi novih raziskovalcev na področje ter tudi kot vir informacij za preučevanje obstoječih in razvijanje novih metod in strategij vrednotenja. Ključni problemi vrednotenja ter napotki, podprti z rezultati pregleda, so ravno tako podani.
COBISS.SI-ID: 6949204
Kvantitativno vrednotenje prečne rotacije vretenc je ključnega pomena za določanje referenčnih vrednostih ter za razumevanje mehanizmov napredovanja deformacij hrbtenice. Študija združuje pregled obstoječih metod za kvantitativno vrednotenje prečne rotacije vretenc na medicinskih slikah ter povzema ključne objave na tem področju. Služi lahko za preučevanje obstoječih in razvijanje novih strategij vrednotenja. Obravnavane metode so razdeljene na metode za vrednotenje prečne rotacije vretenc v 2D in v 3D slikah. Ključni problemi vrednotenja, podprti z rezultati pregleda, so ravno tako podani.
COBISS.SI-ID: 6949460
V tej raziskavi smo določali prečno rotacijo normalnih in skoliotičnih vretenc v CT slikah na podlagi vrednotenja treh opazovalcev ob uporabi različnih ročnih ter računalniških (vrednotenje simetrije vretenca v 2D ter 3D) metod. Računalniške metode so bile najbolj skladne z metodo po Aaro in Dahlborn, ki se je izkazala za najbolj ponovljivo in zanesljivo ročno metodo. Nizka povprečna variabilnost posameznega opazovalca ter variabilnost med različnimi opazovalci računalniških metod nakazuje, da je določanje prečne rotacije vretenc na podlagi simetrije struktur vretenca ponovljivo in zanesljivo.
COBISS.SI-ID: 7707220
V tej raziskavi smo določali prečno rotacijo 14 normalnih in 14 skoliotičnih vretenc v MR slikah na podlagi vrednotenja treh opazovalcev ob uporabi štirih ročnih ter dveh računalniških (vrednotenje simetrije vretenca v 2D ter v 3D) metod. Metoda po Aaro in Dahlborn se je pokazala kot ročna metoda z največjo zanesljivostjo posameznega opazovalca kot tudi med različnimi opazovalci, poleg tega je pa tudi najbolj skladna z računalniškimi metodami, ki so lahko učinkovite alternative za ponovljivo in zanesljivo določanje prečne rotacije vretenc.
COBISS.SI-ID: 7586132
Za merjenje stranskega naklona vretenc (SVI) v obliki hrbtenične ukrivljenosti oz. segmentnega naklona v stranskih rentgenskih projekcijah je bilo doslej predlaganih veliko število metod. Sistematična analiza ročnih ter računalniško-podprtih metod merjenja v stranskih prerezih računalniško tomografskih (CT) slik pa še ni bila opravljena. V tej študiji smo sistematično merili SVI za 28 vretenc v CT slikah, pri čemer so trije opazovalci uporabili šest ročnih ter dve računalniško-podprti metodi. Ročne meritve so bile opravljene z ročnim določanjem vogalov vretenčnega telesa v stranskih prerezih, ki so določali premice SVI (zgornje in spodnje tangente, sprednje in zadajšnje tangente, premice med vretenčnimi ploščicami in med vretenčnimi stenami) glede na referenčne navpične ali vodoravne premice. Računalniško-podprte meritve so bile pridobljene z ročnim določanjem centra vretenčnega telesa, ki je služil kot začetna vrednost za avtomatsko metodo za določanje SVI na podlagi iskanja ravnin največje simetrije vretenčnih teles v dveh (2D) in treh dimenzijah (3D). Premice med vretenčnimi stenami so se izkazale za najbolj ponovljivo in zanesljivo metodo (1.0 stopinje in 1.4 stopinje standardne deviacije, SD). Računalniško-podprte meritve v 3D so bile še bolj ponovljive in zanesljive (0.9 stopinje in 1.3 stopinje SD) ter tudi najbolj skladne z premicami med vretenčnimi stenami (2.1 stopinje SD in 1.7 stopinje srednje absolutne razlike, MAD). V smislu hitrosti in prijaznosti do uporabnika predstavljajo računalniško-podprte meritve ustrezno alternativo ročnim meritvam.
COBISS.SI-ID: 8373332