J6-2009 — Zaključno poročilo
1.
Samodejno odkrivanje semantičnih premikov v prevodih

Prispevek opisuje poskus razvoja metodologije za samodejno odkrivanje semantičnih premikov v prevodih. V vzporednem korpusu označimo izvirnik z identifikatorji pomenov iz Wordneta in preko njih izluščimo ciljno pomensko polje, v našem primeru izraze, povezane s hrano in pijačo. Večpomenske izraze samodejno razdvoumimo z orodjem UKB. Z opisano metodo uspešno skrčimo obseg preiskovanega gradiva, primere pa nato vzorčno klasificiramo glede na uporabljeno prevodno strategijo.

COBISS.SI-ID: 47263842
2.
SPOOK.Sem: semantično označevanje vzporednega prevodoslovnega korpusa

V prispevku predstavljamo prvi poskus rocnega semanticnega oznacevanja vzporednega prevodoslovnega korpusa SPOOK. Pri oznacevanju smo uporabljali pomene iz semanticnega leksikona sloWNet, ki temelji na Princeton WordNetu in je bil izdelan avtomatsko s pomocjo prosto dostopnih korpusnih in leksikalnih virov. Glavni namen raziskave je bil s primerjavo oznak v angleškem in slovenskem delu korpusa ugotoviti, v kolikšni meri se pojmi med jezikoma prekrivajo in ali je na tujem viru temeljec sloWNet primeren za oznacevanje slovenskih besedil. Z raziskavo pa smo želeli tudi zasnovati in preizkusiti oznacevalni sistem, ki bi bil uporaben za oznacevanje obsežnejšega korpusa, ter preuciti možnosti avtomatskega oznacevanja vzporednih korpusov na semanticni ravni.

COBISS.SI-ID: 50256738
3.
Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo

Monografija predstavlja 9 prispevkov, ki se vsi na tak ali drugačen način ukvarjajo z značilnostmi slovenskih prevedenih besedil in s korpusom SPOOK.

COBISS.SI-ID: 265692928
4.
Gradnja in analiza korpusov za prevodoslovne raziskave

Članek predstavlja napotke za gradnjo in analizo korpusov v prevodoslovju.

COBISS.SI-ID: 41547106
5.
Gramatikalizacija deležij in deležnikov v slovenščini in francoščini

V tradicionalni morfologiji so deležja in deležniki obravnavani kot glagolske oblike, ki se jih tvori s posebnimi končnicami. V diahroniji to dejstvo drži, vendar nas zanima, ali je ta pojav še produktiven v sinhroniji. Ob analizi funkcij, ki jih deležniki in deležja opravljajo v diskurzu, si lahko zastavimo več vprašanj o njihovem statusu v francoščini in slovenščini. Prihaja do pojava gramatikalizacije, pri katerem bivša deležja in deležniki v slovenščini in francoščini počasi prevzamejo vlogo odvisne slovnične kategorije. Na tej osnovi bomo predstavili kontrastivno študijo o gramatikalizaciji deležij in deležnikov v obeh jezikih, ki bo temeljila na analizi podatkov iz dveh vzporednih francosko-slovenskih korpusov, ki so dostopni prek spleta - FraSloK (http://nl.ijs.si/spook/konkor/) in evrokorpus (http://evrokorpus.gov.si/) - ter enojezičnega slovenskega korpusa Fidaplus (www.fidaplus.net). Raziskava bo poleg oblikoslovnih značilnosti prikazala tudi funkcijske značilnosti deležnikov in deležij v njihovi sodobni rabi. S primeri bomo nakazali, da so te glagolske oblike sledile različnim procesom gramatikalizacije v vsakem od jezikov. V francoščini deležja in deležniki še ostajajo tvorni predvsem v literarnem jeziku, medtem ko je gramatikalizacija teh oblik v slovenskem jeziku takorekoč splošna - z izjemo besedil administrativnega in tehničnega značaja.

COBISS.SI-ID: 47687266