Prispevek zapolnjuje praznino v literaturi, ki proučuje predpogoje vstopa novih strank v parlamentarno areno v post-komunističnih okoljih, pri čemer se prispevek osredotoči na Slovenijo. V času konsolidacije slovenskega strankrakega sistema, v obdobju 1992 do 2011, so v parlament vstopile le štiri nove stranke, in sicer DeSUS, SMS, NSi, Zares. A je bila le DeSUS v tem pogledu dolgoročna uspešna. Na podlagi literature o novih strankah v zahodnih strankarskih sistemih ter posebnostih post-komunističnih strankarskih sistemov ter študiji primera Slovenije, se je razkrilo, da so, na splošno, institucionalna pravila pomembna, ko se postavi vprašanje uspeha oziroma vstopa novih strank v parlament. Vendar je poleg tega pomembno tudi izpolnjevanje nekaterih drugih nujnih predpogojev za vstop novih strank v parlament. Za dolgoročni uspeh novih strank pa je potrebno tudi izpolnjevanje t.i. zadostnih predpogojev. Za take so se izkazali naprimer: osredotočanje na dologotrajen javnopolitični problem, ki je sočasno pomemben za velik del populacije, katerega stranka v največji meri nagovarja, ta družbena skupina mora predstavljati relativno pomemben del celotnega volilnega telesa, ne sme obstajati nobena druga politična stranka, ki bi predstavljala resnega tekmovalca, ki nagovarja enako družbeno skupino in stranka mora imeti velik koalicijski potecial.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 30622045Ta članek gradi na predpostavki, da obstaja določena skladnost med vsebinami strankarskih volilnih stališč in vladnih javnopolitičnih preferenc, kar gre razumeti kot pomemben pokazatelj splošne kvalitete demokracije. s tem namenom analiziramo povezanost med javnopolitičnimi vsebinami v strankarskih volilnih programih in tistimi v ključnih vladnih javnopolitičnih dokumentih - koalicijskih sporazumih, vladnih dnevnih redih in njenih sporočilih za javnost. Pri tem uporabljamo metodologijo MARPOR (prej CMP, MRG). Kot pilotno študijo za testiranje uporabnosti originalne MARPOR metodologije in primarnih podatkov o vladnem javnopolitičnem delovanju uporabimo primer Slovenije.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 30971997V Sloveniji je l. 2011 prišlo do koalicijske krize, ki bi se lahko rešila na več načinov, med drugim tudi s konstruktivno nezaupnico (kot l. 1992). Zaupnica je podaljševala obstoj neoperativne manjšinske vlade in poglabljala krizo.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 30560349