V članku obravnavamo vpliv koncentracije v lastništvu, sprememb v lastništvu, in sprememb v managementu na produktivnost črnogorskih podjetji, ki so se privatizirala. Analiza zajema obdobje 2004–2007. Na podlagi Levinshon-Petrin metodologije produktivnosti ugotavljamo naslednje: (1) lastniška koncentracija in domače/tuje privatno lastništvo pozitivno vpliva na produktivnost; (2) v podjetjih, kjer je prišlo do zamenjave predsednika uprave se je produktivnost izboljšala. V študiji nato analiziramo pomembnost teh rezultatov za nadaljnji razvoj črnogorskega gospodarstva in njihovo uporabnost za ostale države v tranziciji.
COBISS.SI-ID: 20091622
V članku analiziramo proces privatizacije in upravljanja podjetji v Sloveniji in Črni gori. Za obe državi je značilno, da sta zasnovali gospodarstvo na osnovi privatnega lastništva. Zaradi družbene lastnine in samoupravljanja, ki je bila značilna za vse države bivše Jugoslavije, sta se tako Slovenija kot Črna gora odločili za postopno privatizacijo, pri čemer je bil velik poudarek na notranjem lastništvu s strani delavcev. Privatizacijski modeli in ekonomske politike so bili zasnovani na tem dejstvu. V začetnem obdobju (1991-2000) je bil v Sloveniji velik poudarek na spodbujanju izvoza na razvite zahodne trge. V Črni gori pa je bila ekonomska politika usmerjena v reševanje povezav z bivšo Jugoslavijo. Posledično so bili managerji v slovenskih podjetji usmerjeni v povečevanje vrednosti podjetja, medtem ko so se managerji v Črni gori usmerili v povečevanje svojega premoženja, torej v krajo družbene lastnine. Kasneje (od leta 2000 dalje) sta obe državi nadaljevali s privatizacijo in liberalizacijo gospodarstva. Odločitev za pospešeno privatizacijo je bila utemeljena na prepričanju, da bo to povzročilo spremembe v upravljanju v podjetjih in posledično v večji učinkovitosti podjetji. Zaradi pregretega gospodarstva v obdobju pred krizo, ki je bila posledica dotoka svežega kapitala v obe ekonomiji, so se podjetja prezadolžila. V Sloveniji je trenutno še kar nekaj premoženja v rokah države oziroma paradržavnih podjetji/skladov, medtem ko je v Črni gori velika večina lastništva v rokah privatnega kapitala (tujega in domačega). V obeh gospodarstvih so lokalni trgi kapitala vodili v redistribucijo premoženja in ne omogočajo, da bi podjetja pridobila svež kapital.
COBISS.SI-ID: 20152550
Članek analizira metodologije merjenja neotipljivega kapitala, s poudarkom na inovacijski dejavnosti in identifikaciji obstoječih metodoloških in podatkovnih izzivov v dosedanjih raziskavah s področja inovacij, ter predlaga metodo za merjenje R&R ter inovacijske dejavnosti v državah v razvoju. Vključuje opis uporabljenega kaskadnega vprašalnika, ki je novost v analizi neotipljivega kapitala, in se je za tovrstne raziskave v državah v razvoju izkazal za bolj primernega. Članek nato predstavi preliminarne rezultate pridobljene na vzorcu 61 slovenskih proizvodnih podjetij ter opredeli cilje nadaljnje raziskave.
COBISS.SI-ID: 20095462