Prof. Prašnikar je predsednik programskega sveta PKP, ki združuje akademsko in poslovno javnost in obravnava pomembna ekonomska in družbena vprašanja. Raziskovalna skupina posebno pozornost posveti raziskovalni temi in povezanosti s slovenskimi podjetji. Članki, kasneje objavljeni v uveljavljenih mednarodnih revijah, so bili v začetnih oblikah predstavljeni na konferenci. Na okroglih mizah razpravljajo uveljavljeni praktiki iz domačih in tujih podjetij, domači in tuji akademiki in politiki. Konference se udeleži med 600-800 udeležencev v glavnem s področja srednje in jugovzhodne Evrope.
B.02 Predsedovanje programskemu odboru konference
COBISS.SI-ID: 21393382Tema predavanja je bila investicijska dejavnost slovenskih podjetij v tranziciji. Po približno desetih letih ‘tranzicijskega uspeha’ se je pokazalo, da zgodba o uspehu dejansko ni bila zgodba o uspehu, pač pa, da se številne države danes v krizi soočajo z resnimi problemi, ki so povezani s procesom tranzicije. V literaturi je mogoče zaslediti precejšnje število prispevkov o dejanski (po-privatizacijski) uspešnosti podjetij. Prvi rezultati kažejo, da so le investiciji v fizični in neotipljivi kapital tiste, ki lahko nudijo dobre temelje za dolgoročno rast. V tem kontekstu je potrebno še posebej izpostaviti znanje. V nadaljevanju so bili predstavljeni rezultati analiz prestrukturiranja slovenskih podjetij v devetdesetih. Domadenik et al. (2008) in Domadenik in Prašnikar (2010) so pokazali, da se je Slovenija uspešno bližala razvitim državam, pri čemer sta bili obe vrsti investicij izjemnega pomena za rast. Vendar pa je kriza Slovenijo prizadela bolj kot številne ostale. Kot enega od razlogov je mogoče navesti tudi lastniško prestrukturiranje (zlasti management buy-out).
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 20052710Obdobje pred trenutno gospodarsko krizo je bilo eno najbolj cvetočih v zgodovini kapitalizma. S tem so se krepile tudi liberalne ideje, ki so promovirale ta model kapitalizma kot model, ki naj bi ustrezal razvojnim potrebam večine držav v razvoju. Zaupanje v anglo-saksonski model kapitalizma se je krepilo. Vendar pa so analize različnih oblik (modelov) kapitalizma, ki smo jih v okviru skupine pripravili, pokazale, da sta pred krizo dobro delovala tudi na primer kitajski in indijski model, prav tako pa seveda že omenjeni anglo-saksonski, skandinavski, japonski, korejski ter tudi kontinentalni model kapitalizma. Najbolj so zaostajale nekdanje socialistične države, še posebej baltske. Trenutno gospodarsko stanje napoveduje počasno okrevanje, tudi zaradi povečanega nezaupanja kot tudi zaradi padca kupne moči, BDP, trgovine. Razmere so opozorile tudi na problematiko odvisnosti od izvoza (na enem samem trgu) ter na dejstvo, da je igranje na karto poceni delovne sile, tujih investicij ter izvozne rasti postalo manj uspešno, sploh za države JV Evrope, saj je konkurenca z vzhoda huda. Regija bi se morala prestrukturirati, povečati svojo konkurenčnost, vlagati v znanje in posvetiti več pozornosti inovacijam. Hkrati pa bi morale poskrbeti za povečanje učinkovitosti nemenjalnega sektorja ter spodbujati investicije v neotipljivi kapital. To bi povečalo tudi konkurenčnost menjalnega sektorja.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 19118054Namen referata je bil osvetliti dogajanje v treh državah (Slovenija, Makedonija in Črna gora) ter analizirati, kako so se s prestrukturiranjem in privatizacijo spreminjali tudi cilji podjetja, pri čemer so bili ti močno odvisni od lastniške strukture. Referat je temeljil na empiričnih izračunih sodelovcev programske skupine, teoretično podlago pa je predstavljal model pogajanj (Prašnikar et al., 1994). Poleg številnih razlik med državami je mogoče zaslediti tudi določene temeljne značilnosti privatizacije družbene v privatno lastnino. Dokler se proces tranzicije še ni dobro začel in oris reform še ni bil znan, je bilo v podjetjih več sodelovanja (pogajanj) med lastniki in delavci (Slovenija 1990-1995, ČG 1998-2000). V času zgodnje tranzicije so podjetja vlagala napore predvsem v implementacijo modela lastniške transformacije. V Sloveniji in Makedoniji se je zaradi notranjega odkupa večina podjetij obnašala v skladu z Ward-Vanek-Domarjevo hipotezo o maksimizaciji dohodka na delavca. V primeru bolj koncentiranega lastništva (managerski odkupi v Makedoniji, nova privatna podjetja v ČG) pa je bilo prevladujoče sledenje cilju dobička. Tudi v Sloveniji je mogoče ugotoviti podoben trend po letu 2000, ko se je povečevala koncentracija. V podjetjih s prevladujočim državnim deležem je prevladujoč model pogajanj med tremi stranmi (delavci, lastniki, managerji). V podjetjih s prevladujočo tujo lastnino pa sledijo tako cilju zaposlovanja kot tudi plač.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 18873830Prašnikar Janez je član uredniškega odbora Zbornika Ekonomske fakultete v Reki – Časopisa za ekonomsko teorijo in prakso, ki je edina SSCI (Social Sciences Citation Index) revija s področja Ekonomije v regiji. Revija je usmerjena v objave besedil z znanstveno vsebino. Revija je indeksirana tudi v Jel-u (Journal of Economic Literature)/ EconLit (American Economic Association’s Electronic Database), IBSS (International Bibliography of the Social Sciences), DOAJ (Directory of Open Access Journals), CAB Abstracts, JCR (Journal Citation Reports /Social Sciences Edition), ProQuest - ABI/INFORM, SCOPUS in EBSCO.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 1301937