Med mladostniki smo preučevali individualne in socialne dejavnike njihove učne uspešnosti pri matematiki. Napovedni model je pokazal neposredne pozitivne učinke inteligentnosti, samozaznane odprtosti in izobrazbe staršev na uspešnost pri matematiki. Tudi učinek ekstravertnosti na dosežke je bil neposreden, vendar negativen. Podprli smo tudi posredni pozitivni učinek inteligentnosti, samozaznane vestnosti, zaznanega učiteljevega pritiska h kakovostnem učenju in obvladovanju učne snovi ter negativni učinek starševega pritiska k učenju na dosežke mladostnikov pri matematiki. Vse posredne učinke je posredovala samozaznana učna učinkovitost mladostnikov pri predmetu. Ugotovitve osvetljujejo pomembno vlogo intelektualne sposobnosti in osebnosti ter mladostnikovih zaznav vedenja učiteljev in staršev, vezanih na učno delo, v učnih dosežkih devetošolcev pri matematiki .
COBISS.SI-ID: 49405794
V raziskavi smo analizirali psihometrične lastnosti rezultatov pri slovenski obliki Vprašalnika o medosebnih težavah mladsotnikov (VMTM), v kateri je sodelovalo 1334 mladostnikov (44 % fantov), starih od 12 do 18 let (M = 15,61). S konfitmatorno faktorsko analizo smo replicirali korelirano petfaktorsko strukturo VMTM: asertivnost, odnosi z nasprotnim spolom, govorjenje v javnosti, odnosi v družini in priateljstva. Notranja zanestljivost in testretest zanesljivost faktorjev je bila ustrezna. Rezultati pri VMTM so se povezovali z rezultati pri Vprašalniku medosebnih razlik pri otrocih/mladostnikih, in sicer z nevroticizmom, nizko ekstravertnostjo in nizko odprtostjo ter z retultati pri Lestvici socialne anksioznosti za mladostnike, tj. s strahom pred negativno evalvacijo in inhibicijo v socialnih stikih. Pokazale so se tudi diferencialne povezave med osebnostnimi potezami in podlestvicami VMTM. Dekleta so poročala o več težavah kot fanti. S starostjo mladostnikov je blago, vendar pomembno raven njihovih medosebnih težav.
COBISS.SI-ID: 44851042
Cilj raziskave je bil preučiti vlogo predstav o bolezni in osebnosti v načinih in ravni sledenja priporočilom za zdravljenje pri mladostnikih z esencialno hipertenzijo. Sodelovalo je 97 mladostnikov. Izpolnili so (1)vprašalnike o svojih demografskih in zdravstvenih značilnostih, (2) sledenju priporočilom za zdravljenje, (3) predstavah o svoji bolezni in (4) osebnosti. Upoštevali smo tudi podatke iz njihovih zdravstvenih kartotek. Hierarhične regresijske analize so pokazale, da (1) vestnost, sprejemljivost in zaznana učinkovitost zdravljenja pomembno prispevajo k sledenju splošnim priporočilom za zdravljenje, (2) zaznana učinkovitost zdravljenja napoveduje sledenje specifičnim priporočilom za zdravljenje,(3) sledenje večini posamezniku specifičnih priporočil boljje napovedujejo predstave o bolezni kot osebnostne dimenzije. Osebnostne dimenzije vestnosti, ekstravertnosti in sprejemljivosti ter dimenzije predstav o bolezni (nadzor zdravljenja, skrb o bolezni, čustveno breme) razlikovalno napovedujejo sledenje priporočilom za zdravljenje. Navajamo tudi implikacije ugotovitev in omejitve študije.
COBISS.SI-ID: 42292578
Namen raziskave je bil preučiti vlogo različic 5-HTTLPR in 5-HTT VNTR introna 2 pri udeležencih s shizofrenijo, za katere so značilne samomorilne ideacije ali poskusi. Sodelovalo je 549 hospitaliziranih oseb s shizofrenijo, pri katerih smo preučili bialelni in trialelni polimorfizem na promotorskem področju 5-HTT (5-HTTLPR) in različico s/l v drugem intronu gena 5-HTT (5-HTT VNTR intron2). Z njimi smo izvedli tudi strukturiran psihiatrični intervju, zbrali sociodemografske spremenljivke, s PANSS ocenili psihopatologijo in s SIBQ samomorilne misli in vedenje. Ugotovili smo, da so udeleženci s poskusi samomora pogosteje nosilci "LA" alela (5-HTTLPR polimorfizem), medtem ko so bile osebe v primerjalni skupini bolj pogosto nosilci nižje izraznih genotipov polimorfizma 5-HTTLPR (SA/LG, SA/SA). Ti udeleženci so na PANSS dosegali bistveno višji dosežek na področju krivde, depresije in slabega nadzora impulzov ter nižje dosežke na postavkah, ki merijo blodnjavost, grandioznost, sumničavost/preganjavico ter presojo in vpogled v svoje stanje. Za udeležence s samomorilnimi ideacijami so bili značilni znatno višja anksioznost in depresija ter slabša presoja in vpogled. Osebe z srednje izraznimi genotipi 5-HTTLPR (LA/LG, SA/LA) so imele višji ravni splošne psihopatologije. Bialelna struktura 5-HTTLPR ali različice 5-HTT VNTR introna 2 so bile enako pogoste pri udeležencih s samomorilnimi ideacijami, udeležencih s samomorilnimi poskusi in v primerjalni skupini, izkazalo pa se je, da bi bila lahko trialelna struktura 5-HTTLPR koristen genetski označevalec za razlikovanje med temi tremi kliničnimi skupinami pacientov.
COBISS.SI-ID: 48636002
Namen študije je bil raziskati značilnosti otrok, vrtca in družine, ki prispevajo k medosebnim razlikam v razvojnih krivuljah socialne kompetentnosti ter vedenja ponotranjenja in pozunanjenja. Vzgojiteljice in učiteljice otrok so poročale o osebnostnih potezah in socialnem prilagajanju 304 otrok, ko so bili stari 3, 4, 5 in 6 let. Napovedniki socialnega prilagajanja so vključevali: (i) otrokov spol ter ocene njegove ekstravertnosti, vestnosti, nesprejemljivosti in nevroticizma; (ii) izobrazbo mame in očeta ter njune samoocene starševskega vedenja na začetku raziskave; (iii) otrokovo starost ob vstopu v vrtec. Otrokovo socialno prilagajanje je napovedovala predvsem njegova osebnost, kot jo je ocenila vzgojiteljica/učiteljica. Sprememba v rangu otrokovega rezultata pri socialni kompetentnosti je bila povezana s spremembo ranga pri ekstravertnosti; sprememba v vedenju ponotranjenja je bila povezana predvsem s spremembo v nevroticizmu, sprememba vedenja pozunanjenja pa zlasti s spremembo v nesprejemljivosti. K napovedi poteka socialnega prilagajanja otrok so v majhni, a statistično pomembni meri prispevale tudi posamezne značilnosti družinskega okolja in otrokova starost ob vstopu v vrtec.
COBISS.SI-ID: 48890210