Magnetno urejanje v Mn-dopiranem KTaO3 smo raziskovali kot funkcijo vsebnosti Mn in pogojem termične obdelave. Čeprav smo zaznali antiferomagnetno urejanje pri nizkih temperaturah (42K) smo pokazali, da to urejanje ni lastno urejanje v perovskitni kristalni rešetki, ki bi imelo značaj urejanja na dolge razdalje ali spinskega stekla, kot to pogosto trdijo v znanstveni literaturi. Predstavili smo eksperimentalne dokaze, da so opaženi magnetni efekti ekstrisičnega izvora in izhajajo iz ostankov nezreagiranega Mn3O4.
COBISS.SI-ID: 1422075
Poročali smo o odkritju nove piroklorne spojine (Bi1.88Fe0.12)(Fe1.42Te0.58)O6.87, ki od vseh do sedaj znanih piroklorov, vsebuje največ železa. Z rentgentsko in neutronsko difrakcijsko analizo, smo določili kristalografske značilnosti. Pri 20K ta piroklor razvije močno spinsko sklopitev, in kaže karakteristike spinskega stekla. Ravno pri tej temperaturi smo zaznali tudi vpliv magnetne sklopitve na dielektrične lastnosti kar potrjuje, da smo odkrili material z magnetoelektrično sklopitvijo.
COBISS.SI-ID: 1894907
SrTiO3 velja za enega od najbolj kvantnih paraelektrikov, ki mu je mogoče z dopiranjem inducirati feroelektrično stanje. Mi smo posebno pozornost namenili vplivu dopiranja z paramegnetnima ionoma Mn2+ in Mn4+ na magnetne lastnosti, pri čemer smo natančno raziskovali mehanizem vgrajevanja Mn. Posledično smo prišlo do presentljivih spoznanj o vplivu procesnih parametrov na te atomistične mehanizme vgrajevanja ter o odsotnosti magnetizacije v primeru idealnega vgrajevanja dopanta. To zavrača dosedaj znane teorije o lokalnih poljih v tem materialu zaradi česa je to naše delo bilo deležno velikega odmeva in sprejeto v objavo v tak zelo odmevni reviji kot je Advanced Functional Materials
COBISS.SI-ID: 2265083
Poročali smo o fotoemisijskem eksperimenti, ki je razkril celotno valečno elektronsko spektralno funkcijo Ce adatomov na Ag(111), W(110) in Rh(111) površinah. Prehod Ce 4f spektralne teže iz ionizacijskega vrha na Fermijev nivo je opazen pri spremembi substrata iz Ag(111) na Rh(111). Vmesni primer, ki ga predfstavlja Ce na W(110), kaže cepitev ionizacijskih vrhov. Ta razvoj spektrov lahko razložimo z metodami teorije iz osnovnih principov, kar očitno kaže na dejstvo, da so za zanesljivo razumevanje magnetnih adatomov na kovinskih površinah potrebno tako nizko kot visoko energijske spektroskopske informacije.
COBISS.SI-ID: 1968635
Eksperimentalno smo raziskovali sintezo perovskita BiVO3. Ugotovili smo, da je redox reakcija v trdnem stanju preprečuje tvorbo BiVO3. Pri povišanih temperaturah namreč Bi3+ oksidira V3+, kar vodi do tvorbe kovinskega bizmuta in zvrsti z V5+. Ta proces prevladuje pre formiranjem BiVO3. Perovskitna struktura BiVO3 zahteva močno orbitalno sklopitev med Bi3+ in V3+. Pri raziskovanih temperaturah sinteze ()400oC) je aktivacijska energija za elektronski transfer od V na Bi presežena in s tem perovskitna struktura destabilizirana. Vendar pa je verjetno, da je sinteza mogoča pri nižjih temperaturah, pri katerih aktivacijska energija za to redoks reakcijo ni presežena
COBISS.SI-ID: 21319398