Koncept funkcionalne večjezičnosti zaznamuje izobraževalne sisteme po vsej Evropi in začenja spreminjati obstoječe učne načrte. Kot primer smo analizirali učne načrte na Hrvaškem, Poljskem in v Sloveniji, kajti večjezičnost in predvsem zgodnje učenje tujih jezikov sta v teh deželah trenutno ključni besedi. Učne načrte za zgodnje učenje tujih jezikov kot bistvene elemente za neposredno realizacijo izobraževalnih konceptov smo analizirali glede na nekaj izbranih aspektov in jih primerjali. Kljub temu, da so primerljivi, smo ugotovili nekatere razlike. Ti zahtevajo od aktualnega raziskovanja, da se v širšem pogledu zasnuje povezava med teorijami pridobivanja jezikov, cilji jezikovnega izobraževanja in enakosti med jeziki ter učenjem jezikov, kar do sedaj v Evropi zaradi različnosti izobraževalnih sistemov in tradicij izobraževalnih sistemov ni bilo možno.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 18115336Pedagoška obzorja-Didactica slovenica je specializirana indeksirana revija za obravnavo znanstvenih in teoretičnih ter praktičnih vidikov vzgojno-izobraževalne dejavnosti s posebnim poudarkom na obravnavi znanstvenih, didaktičnih in pedagoško-andragoških spoznanj in inovacij, metodičnih aplikacij in izobraževalnih tehnologij, ki neposredno vplivajo na kvaliteto vzgojno-izobraževalnega procesa. Strokovni in znanstveni nivo revije dokazuje tudi razmerje med znanstvenimi in strokovnimi prispevki.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
COBISS.SI-ID: 1142020Socialni geograf, upokojeni prof. dr. Vladimir Klemenčič in zgodovinar prof. dr. Matjaž Klemenčič, profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru sta vrhunska poznavalca slovenske manjšinske in izseljenske problematike. Svoje dolgoletno raziskovalno delo na tem področju sta zaokrožila in hkrati okronala s knjigo o položaju koroških Slovencev v drugi avstrijski republiki, položaju, ki ga na eni strani opredeljujejo asimilacijski pritiski, na drugi pa prizadevanja manjšine za uveljavitev njenih mednarodnopravno zagotovljenih pravic. Interdisciplinarno zasnovana monografija, ki kombinira socialnogeografsko in zgodovinsko metodo, tudi na podlagi novega gradiva obravnava zapletene odnose med slovensko manjšino in koroško deželno oziroma avstrijsko zvezno politiko, ki ji nikoli ni uspelo ali ni hotela izpolniti zavez iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Knjiga, ki na več kot 650 straneh analizira šestdesetletno dogajanje po drugi svetovni vojni na avstrijskem Koroškem, je izšla leta 2010 v nemščini pri celovški Mohorjevi družbi in je do zdaj najbolj zaokrožen pregled te zgodovinske in hkrati tudi izjemno aktualne tematike. Skupaj s predhodno po obsegu skromnejšo angleško izdajo o istem vprašanju nagovarja knjiga predvsem širšo mednarodno strokovno javnost. Njena spoznanja bodo lahko uporabili tudi snovalci evropske manjšinske politike, ki so bili že do zdaj pozorni na dogajanje na avstrijskem Koroškem.
E.01 Domače nagrade