1.

Simpozij o Kierkegaardu, Ljubljana 12-17 Junij (Dean Komel)

Simpozij o Kierkegaardu je bil posvečen eksistencialnemu obratu. Iskanje novih oblik identitete naj bi omogočalo asimetrične odnose v samem središču etike. Prek Kierkegaarda lahko Evropa preučuje in odpira nove filozofske vidike in pričenja premišljevati konkretno etiko. Med udeleženci simpozija so bili filozofi, intelektualci in teologi iz Srednje in Vzhodne Evrope ter Kanade

B.02 Predsedovanje programskemu odboru konference

COBISS.SI-ID: 35768109

2.

PINDAR. Slavospevi in izbrani fragmenti, SENEGAČNIK, Brane (prevajalec, avtor dodatnega besedila, urednik).

Starogrški pesnik Pindar velja v literarni zgodovini za najpomembnejšega pesnika t.i. zborske lirike in za enega največjih pesnikov vseh časov. Tako je nanj gledala že antika, v moderni dobi pa se je njegov pomen okrepil zlasti z nemško romantiko, ki je v njem prepoznala že kar mistično figuro pesnika, skozi katerega govori božanski glas. Knjiga prinaša prevod vseh Pindarjevih slavospevov, pa tudi obsežen izbor njegove fragmentarno ohranjene poezije iz drugih zvrsti. Prevodi so opremljeni z izčrpnim kritičnim komentarjem, spremno besedo, kazalom mitoloških oseb in preglednicami njihovih rodovnikov ter uporabno bibliografijo sodobne strokovne literature.

B.06 Drugo

COBISS.SI-ID: 265841408

3.

Über die Grenzen der interkulturellen Verständigung : [predavanje na Institut für Philosophie, Universität Wien, 29. 3. 2013

Razpravljanje o fenomenu interkulturnosti prècej naleti na njegovo nedoločnost, ki neposredno vpliva na to, da se nam lahko izmakne njegov pojmovni kakor tudi družbeni kontekst. Oznako 'interkulturnost' zavoljo tega obravnavamo kot kritičen pojem, ki mu ni mogoče zagotoviti ustrezne filozofske relevance že na podlagi tega, da ga opremimo s primerno definicijo.

B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi

COBISS.SI-ID: 52322914

4.

KURIR-BOROVČIĆ, Mateja. Arhitektura v filozofiji : refleksija arhitekture kot sodobne umetniške forme v hermenevtični in strukturalistični filozofiji dvajsetega stoletja : doktorska disertacija mentor: Dean Komel)

Za arhitekturo velja, da nastopa v prostoru kot fiksacija, kot zgoščanje, kot klicaj. Arhitektura namreč ob vsaki svoji posamezni uresničitvi pomeni neko točko zlitja vednosti časa in prostora, umetnosti in tehnike, družbenega in ekonomskega sistema. Arhitektura kot specifičen umetniški izraz uporablja svoja načela, za udejanjenje v prostoru pa potrebuje senzibilnost posameznega oblikovalca. Njena izraznost, ki je zapisana v kamnu, lesu, kovini ali drugem gradbenem materialu, je lahko v celoti prebrana le, če ob posamezni tektoniki poznamo tudi kodo oziroma kontekst arhitekturnega izraza. Sodobno arhitekturo bistveno določa korenita zareza, ki jo je v prostor prinesla modernistična arhitektura v prvi polovici 20. stoletja. Zaradi povezanosti modernistične arhitekture s predhodnimi epohami velja, da te revolucije, te sunkovite spremembe ne moremo razumeti, če pred tem ne začrtamo historično pomenske nivelizacije termina arhitektura.

D.09 Mentorstvo doktorandom

COBISS.SI-ID: 54055010

5.

Annales. Series historia et sociologia. Darovec, Darko (glavni urednik 1994-

Revija Annales, Series historia et sociologia je vključena v naslednje podatkovne baze: Thomson Reuters: Arts and Humanities Citation Index (A&HCI, USA) in/and Current Contents / Arts & Humanities (USA); Historical Abstract and America: History and Life (ABC-CLIO, USA); IBZ, Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur (GER); Sociological Abstracts (USA); Referativni Zhurnal Viniti (RUS); Elsevier B. V.: SCOPUS (NL) in European Reference Index for the Humanities (ERIH).

C.05 Uredništvo nacionalne revije