Na posvetu je bilo zastavljeno vprašanje dopolniti z vprašanjem, ki odgovor na »kaj?« umešča v odgovor na »kje?«. Kje literatura ustvarja in kje pride do stika z drugim-i? V družbi ima literatura svoj prostor, odgovor na vprašanje, kaj ta prostor je, pa zahteva tehtnejši razmislek.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
COBISS.SI-ID: 41996386Znanstvena konferenca »Zgodovinski in družbeni vidiki cenzure na Slovenskem«, ki so jo organizirali je potekala 1. in 2. oktobra 2009 v Ljubljani, na njej pa je sodelovalo 22 uveljavljenih strokovnjakov s področja zgodovinopisja, sociologije, filozofije, prava, literarne zgodovine in drugih ved. Omejevanje svobode izražanja na Slovenskem od začetka 20. stoletja do današnjih dni je bilo obravnavano kompleksno in z vidika različnih humanističnih in družboslovnih ved. (Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4)
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 28643165Ko danes razpravljamo o medkulturnem dialogu v Evropi, vse prepogosto pozabljamo, da je ta dialog možen v okviru zgodovinsko posredovanih življenjskih form, ki so konstituirale evropsko kulturno zavest. Medkulturni dialog, za katerega si danes v Evropi prizadevamo, se zato ne more vzpostavljati zgolj na ravni socialne komunikacije ali kulturne informacije. »Evropsko srečevanje« se je zgodovinsko uresničevalo prav v zadevah filozofije, znanosti, vere, umetnosti, politike.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 2691700Interkulturnost se, tudi v različici interkulturne filozofije, vsiljuje kot vrednostni imperativ postmodernosti filozofije. Filozofija brez interkulturne kompetence je označena kot »evropocentrična« in »zahodno hegemonistična«. Po drugi strani pa se srečujemo s pomisleki, ali je interkulturnost sploh vredna filozofskega razmisleka. Ta zadržanost je povezana s privajeno držo filozofije, da svoje vloge in nalog ni nikoli postavljala v okviru kake »kulture«, če pa jo je že, potem skoraj izključno z namenom kulturne kritike.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
COBISS.SI-ID: 2746484Danes je Gogolj znan predvsem po tem, da portretira človeško banalnost. V njegovi literaturi je ekstremna banalnost povezana z manjkom humanosti v dotiku demoničnega. To se še posebe izrazi v njegovi fantastični literaturi. Članek podrobneje razdela to motiviko, ki je aktualna pri obravnavi ključnih vprašanj današnje humanosti.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 40371298