Vzporedno s teorijo slovstvene folklore se je pisala tudi zgodovina izrecno slovenske slovstvene folklore od srednjega veka, prek protestantizma in naprej vse do socialnega realizma. Knjiga predstavlja prvo in prvotno besedno umetnost predvsem glede na fenomenologijo in žanrski sistem od srednjega veka do današnjih dni. Pregled se konča z obdobjem, ko je po II. svetovni vojni slovenska slovstvena folklora v osebi M. Matičetovega dobila prvega profesionalnega raziskovalca.
COBISS.SI-ID: 250374400
V knjigi so raziskana slovenska bajeslovna bitja in izročilo povezano z njimi. Predstavljena so tudi vsa pomembnejša dosedanja spoznanja, nove teorije in interpretacije na tem področju ter zgodovinski viri, ki omenjajo bajeslovna bitja v izročilu naših prednikov. Predvsem pa je analizirano in raziskano pripovedno gradivo, ki se nanaša na slovensko bajeslovje. Sistematično so predstavljena vsa slovenska bajeslovna bitja in najstarejša predslovanska in staroslovanska božanstva, ki so se ohranila v najbolj arhaičnih slovenskih kozmoloških povedkah, folklornem izročilu in ustreznih etnoloških, arheoloških in zgodovinskih virih. Bajeslovni liki so umeščeni v sodobne klasifikacijske koncepte, ki so ustrezno nadgrajeni.
COBISS.SI-ID: 265590528
Sistematično so obdelani začetek uporabe filmske kamere v etnologiji, produkcije etnografskega filma v Goriškem muzeju in ustanovitev Poletne šole vizualnega. Prikazana so metodološka in programska izhodišča šole in njihov razvoj na podlagi izkušenj mentorjev in razvoja vizualne etnografije. Orisani so prispevki mentorjev ( A. Jablonko z učenjem t. i. vizualnih zapisov. Podani so predlogi za povezovanje veščin observacijskega snemanja in muzejske raziskave in razstave. Dodana je filmografija Poletne šole vizualnega 1998–2008.
COBISS.SI-ID: 14828850
Monografija je bila izbrana za izjemni znanstveni dosežek v letu 2012. Osemnajst profiliranih osebnosti iz slovenske duhovne, kulturne zgodovine in jezikoslovja od 17. stol. (J. V. Valvasor, J. Svetokriški), in 18. stol. (M. Pohlin, U. Jarnik) do večine v 19. stol. (P. Dajnko, A. M. Slomšek, M. RavnikarPoženčan, A. Murko, S. Vraz, E. Korytko, J. Trdina, M. Valjavec, V. Urbas, G. Krek S. Škrabec, G. Križnik, S. Rutar) do K. Štreklja je osvetljeno izrecno s folklorističnega vidika, da se tako sledi predzgodovini stroke.
COBISS.SI-ID: 264367616
Do druge polovice 20. stoletja so slovenski etnologi in folkloristi skoraj izključno obravnavali ljudsko kulturo v tradicionalnem pomenu, ki je bil splošno v rabi v evropski etnologiji, tj. kmečka, »nizka« preprosta kultura, značilna za etnično skupnost in narod. Skladno z zgodovinskimi, ekonomskimi in socialni spremembami so sledile semantične razvejitve (kakor so odsevale v znanstvenih definicijah in širši recepciji kulturne dediščine) in raznovrstni načini posredovanja spoznanj o njej. To je bilo posledica raziskovalne rekonceptualizacije raziskav kulture kakor tudi njene komodifikacije, zlasti pod nalepko kulturne dediščine kot njenega posebnega segmenta.
COBISS.SI-ID: 32068653