1.

Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas : Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. 330 str.

Predstavljamo rezultate raziskav treh kolišč Ljubljanskega barja, tj. naselbin iz 2. polovice 4. tisoč. pr. Kr. Predstavljamo sedimentološko analizo profilov in rezultate dendrokronoloških raziskav. Pišemo tudi o pomembnih najdbah, kot so leseno kolo z osjo, o dveh drevakih in o raziskavah manjših lesenih predmetov, kot so različna toporišča in lok. Opravljene so bile analize talilnih posod, surovin in iskanje izvora kamnitih sekir, surovin in iskanje izvora žrmelj, artefaktov iz kosti in rogovja ter raziskava preje, edinstvene najdbe te starosti v Sloveniji.

COBISS.SI-ID: 247569152

2.

Okra : vrata med Sredozemljem in Srednjo Evropo. 246 str.

Delo prinaša temeljno objavo in analizo arheoloških najdišč, ki so bila na območju Razdrtega odkrita in raziskana ob gradnji avtoceste leta 1989: postojanke iz bronaste dobe in iz zgodnjerimske dobe (2. st. pr. Kr. do 1. st. po Kr.). Čez prelaz Razdrto, ki se je v antiki imenoval Okra, je pomembna magistrala povezovala Italijo s srednjim Podonavjem. Zaključek predstavlja rimske poti čez jugovzhodne Alpe in širši pomen arheoloških najdišč na Razdrtem. Slovensko in angleško besedilo.

COBISS.SI-ID: 248482304

3.

Lapidarij Narodnega muzeja Slovenije.

V članku je predstavljen modern lapidarij rimskih kamnitih spomenikov, ki je od leta 1998 postavljen v NMS na hodnikih visokega pritličja; vsebuje nekaj več kot 200 kamnov z napisi in/ali reliefi ter nekaj kipov. Ti so bili pred letom 1995 brez reda večinoma vzidani v stene visokega pritličja. Največ jih izvira iz glavnega mesta Slovenije, Ljubljane (rimska Emona), iz bližnje vasi Ig in z Dolenjske. Več spomenikov je shranjenih tudi v steklenem paviljonu na muzejskem vrtu, ki je bil uradno odprt za javnost sredi 2007.

COBISS.SI-ID: 31005741

4.

K halštatskemu grobu z oklepom, ki ga je leta 1913 pri Stični izkopala vojvodinja Mecklenburška.

Dosedanje objave groba z oklepom iz gomile 52 oziroma IV v Stični, ki ga je leta 1913 izkopala vojvodinja Mecklenburška, so napačne. Glede na zapiske vojvodinjinega tajnika Gustava Goldberga so bili v njem zanesljivo najdeni samo oklep, kernos in lonček. Avtor dokazuje, da so grobne celote Mecklenburške zbirke nezanesljive. Med pridatke halštatskih grobov z Magdalenske gore in iz Stične so bile zamešane najdbe iz drugih grobov z istega ali celo z drugega najdišča.

COBISS.SI-ID: 30735661

5.

Mali terestični sesalci (Soricomorpha, Chiroptera, Rodentia) iz zgodnjeholocenskih plasti Male Triglavce (JZ Slovenija).

V zgodnjeholocenskih sedimentih iz Boreala jame Mala Triglavca pri Divači so bili najdeni ostanki najmanj 132 primerkov malih sesalcev, ki pripadajo vsaj 21 vrstam. Tedanje združbe malih sesalcev kažejo na mozaicen tip habitata z mešanimi, pretežno listopadnimi gozdovi in manjšimi travniki ter kamnišci. Primerjava z alohronimi mikrofavnami s Krasa je nakazala hiter favnisticni obrat v zadnjih 5,000 letih.

COBISS.SI-ID: 29917485