P6-0024 — Zaključno poročilo
1.
Škofjeloški pasijon

Oče Romuald iz Štandreža pri Gorici (1676–1748) je bil slovenski kapucinski redovnik, ki je v letih med 1715 in 1727 deloval v Škofji Loki kot pridigar in voditelj procesije – spokorne pobožnosti na dan Velikega petka. Tu je oče Romuald v 863 rimanih verzih napisal eno najlepših dramskih pesnitev v slovenski literaturi, ki je v dvajsetem stoletju dobilo ime Škofjeloški pasijon. Samo besedilo Škofjeloškega pasijona je oče Romuald napisal okrog ali kmalu po letu 1715. Rokopisni kodeks, v katerem je besedilo ohranjeno, je bil napisan v času med 1725 in 1727. Ko je začenjal pisati in prirejati, je imela slovenska verska dramatika že več kot 100 let tradicije. Ta tradicija se je pozneje izgubila. Naša kritična izdaja si je Škofjeloški pasijon postavila kot rokopisni in besedilni artefakt, v katerem skuša razbrati čim več sledi izginule tradicije kapucinske verske dramatike. To je bilo mogoče storiti zlasti z oporo na devet ohranjenih listin, ki so v tej izdaji prvikrat objavljene. Posebna obogatitev internetske izdaje je vključitev video posnetkov uprizoritve Škofjeloškega pasijona iz leta 1999 in njihov sinhronizirani prikaz z besedilom Pasijona.

C.02 Uredništvo nacionalne monografije

COBISS.SI-ID: 244855040
2.
Skalarjev rokopis 1643

Rokopis gorenjskega duhovnika Adama Skalarja je eden visokih vzponov slovenske književnosti 17. stoletja. Vsebuje štiri besedila, s katerimi je vstopila v slovensko literaturo nova zvrst – meditativna proza. Z njimi se v slovenščini prvič pojavi leposlovna kontemplacija svetopisemskih in mističnih motivov. Bogata evropska »asketika« srednjega veka in renesanse je s Skalarjevim rokopisom prvič postala del slovenskega slovstva. Znanstvenokritično izdajo, ki vsebuje kritični prepis s faksimilom ter dodanim znanstvenim aparatom, je uredila Monika Deželak Trojar, študije pa sta poleg nje prispevala še Majda Merše in Matija Ogrin.

C.02 Uredništvo nacionalne monografije

COBISS.SI-ID: 259493888
3.
Svetovne književnosti od 19. do 21. stoletja

V vsaki nacionalni literaturi, regiji ali v današnjih večkulturnih družbah soobstajajo različni koncepti in/ali prakse svetovne književnosti. Sodelavci posebne številke CLCWeb "Svetovne književnosti od devetnajstega do enaindvajsetega stoletja" preučujejo Goethejev pojem Weltliteratur in poznejše diskurze svetovne literature, pri čemer obravnavajo naslednja vprašanja: perspektiviranost svetovne književnosti; antične, predmoderne, evropske in azijske verzije svetovne književnosti; periodizacijo svetovne literature; odnose med raziskavami svetovne književnosti in primerjalno literarno- kulturno vedo, literarnim transnacionalizmom in postkolonialnimi študiji; svetovne literature in orientalizem, hegemonijo, »tretji svet« in imperializem; svetovne književnosti in kulturni transfer; soodvisnost svetovnih in nacionalnih literatur; drugost in univerzalnost v svetovni književnosti; globalno vlogo perifernih literatur

C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige 

4.
Trubarjevo priznanje 2013 za prispevek k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine

V inštitutskih projektih znanstvenokritičnih izdaj se poleg primarne znanstvene analize ter teoretskih in metodoloških raziskav rokopisnega gradiva izkazuje posebna skrb za pisno kulturno dediščino, tudi v obliki natančnih evidenc in nahajališč gradiva. Dodatno vrednost znanstvenih elektronskih izdaj inštituta predstavljajo poleg široke dostopnosti na spletu in možnosti sprotnega dopolnjevanja še digitalni posnetki originalnega gradiva, ki jih lahko pogojno imenujemo kar elektronski faksimili, saj omogočajo kar najbolj natančne primerjave s strokovnimi prepisi besedil. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede bo prav gotovo tudi v bodoče ostala ustanova, ki bo imela eno od osrednjih vlogo pri raziskovanju in prezentaciji slovenske pisne dediščine in na ta način bogatila kulturno zavest o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

E.01 Domače nagrade

5.
Iz zapuščine

Srečko Kosovel je umrl premlad, da bi lahko objavil kako pesniško zbirko. Zapustil je samo kopico rokopisov, ki so večinoma težko berljivi. Zato je urednik Anton Ocvirk potreboval desetletja, da jih je razbral in natisnil v pesnikovem Zbranem delu. Toda po pregledu Kosovelovih rokopisov se je pokazalo, da v Zbranem delu ni nekaterih pesmi. Te so zdaj objavljene v knjigi Iz zapuščine. Prvi natis (2009) je bil razprodan v slabem letu.

C.02 Uredništvo nacionalne monografije

COBISS.SI-ID: 247540224