P5-0342 — Letno poročilo 2012
1.
Socialni kapital in regionalni razvoj

V zadnjih 19 letih smo bili priča eksploziji raziskav na področju socialnega kapitala, v skoraj vseh družbenih vedah. Vprašanje, ki se nanaša na prispevek je: kaj je bilo v teh letih doseženo? Prvi del razprave je namenjen pregledu najvplivnejših opredelitev socialnega kapitala. Druga točka se nanaša na teoretične argumente o vplivu socialnega kapitala na regionalni razvoj: kako socialni kapital vpliva na proizvodnjo, prihodke in druge outpute, ki jih običajno uvrščamo v razvoj? Izhajajoč iz teh ugotovitev so poudarjene glavne teoretične ugotovitve. Nazadnje se zadnji del prispevka nanaša na raziskovanje socialnega kapitala in lokalnega ter regionalnega razvoja v prihodnosti.

COBISS.SI-ID: 31478621
2.
Dinamika elit in tipi kapitalizma

"Konfiguracija elit, torej razmerja med različnimi frakcijami politične elite ali med politično elito in drugih elit, je skupaj s prevladujočimi elitnimi kulturnimi vzorci, povzročilo velik vpliv na potek družbenega razvoja. Da bi lahko razumeli tranzicijski proces Slovenije, je potrebno analizirati značaj političnih elit, njen razvoj in dinamiko v smislu reprodukcije / cirkulacije. Teza je, da elitna konfiguracija in kulturni profil odločilno določata izbiro posameznega modela socialno-ekonomske ureditve in posledično tip kapitalizma, ki je nadomestil prejšnji sistem. Vendar pa spremembe in dogodki, povezani s finančno in gospodarsko krizo po letu 2008 kažejo, da je konstrukcija slovenskega socialnega korporativizma v okviru državnega (nacionalnega) tipa kapitalizma privedla do imobilozacije in nezmožnosti realizacije potrebnih reform.

COBISS.SI-ID: 1024477505
3.
Stanje in trendi inovacijske ter raziskovalno­razvojne dejavnosti v  Evropski uniji: (problemi merjenja in uporabe kazalnikov)

Knjiga predstavlja metodološko kritiko modela indikatorjev v Innovation  Union Scoreboard (IUS), ki je (pod imenom European Innovation  Scoreboard­ EIS) nastal leta 2001 po naročilu Evropske komisije z  namenom preverjanja napredka v inovacijski politiki med članicami EU.  Kot v dokazujeta F. Adam in D. Modic, avtorji modela IUS uporabljajo  neustrezne kazalnike in premalo pozornosti posvečajo kakovosti  vhodnih podatkov, zato bi bilo treba IUS korigirati in postopoma postaviti  na nove (post­pozivistične) temelje.