Prispevek analizira ključna protislovja fenomena zaupanja in dileme, s katerimi se zaradi teh protislovij spoprijema empirično raziskovanje na področju zdravja in zdravstva. Zaupanje namreč nastopi zaradi pomanjkanja racionalnih in institucionalnih opor gotovosti, zato takrat, ko menimo, da merimo zaupanje, pravzaprav hkrati merimo tudi (ne)gotovost in (ne)zaupanje. Analiza podatkov Slovenskega javnega mnenja kaže visoko stopnjo nezaupanja na področju zdravstvenega varstva in veliko razliko med zaupanjem v individualnega zdravnika in zaupanjem v zdravstveni sistem – zaupanje v zdravstveni sistem je v primerjavi z zaupanjem v individualnega zdravnika relativno nizko. Skladno s temi negotovostmi in zapletenim razmerjem med zaupanjem in negotovostjo avtorici zaključujeta, da zaupanje v individualnega zdravnika pravzaprav prikriva pomanjkanje zaupanja v sistem.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 30995549Uvod: Prispevek razpravlja o spolnih razlikah v prisotnosti simptomov depresivnosti v Sloveniji in njihovi povezanosti s temeljnimi socialnodemografskimi dejavniki, predvsem z izobrazbo. Metode: Analiza temelji na anketnih podatkih Evropske družboslovne raziskave iz leta 2006. Vzorec sestavlja 1.282 anketirancev, starih od 18 do 75 let. Ocena stopnje depresivnosti temelji na skrajšani lestvici CES-D 8. Neodvisne spremenljivke so: spol, starost, dosežena izobrazba, dohodek, zaposlitveni in zakonski status ter prisotnost otroka do 12 let v gospodinjstvu. S primerjavo povprečij stopnje simptomov depresivnosti in regresijskimi analizami prispevek prikaže razlike v stopnji depresivnosti in dejavnikih vpliva nanjo glede na spol. Rezultati: Izobrazba prispeva k nižji stopnji depresivnosti pri obeh spolih, vendar je njen vpliv izrazito močnejši med ženskami. Čim nižja je izobrazba, tem večje so razlike v stopnji depresivnosti med spoloma v škodo žensk. Ta trend se obrne pri najvišji izobrazbi, kjer je stopnja depresivnosti pri moških višja kot pri ženskah. Preostali socialnodemografski dejavniki različno vplivajo na stopnjo depresivnosti glede na spol. Vplivi starosti, dela v gospodinjstvu, ovdovelosti in nevključenosti v partnersko zvezo na stopnjo depresivnosti so značilni le za moške. Nasprotno je le pri ženskah mogoče zaznati statistično značilen vpliv nezmožnosti za delo na stopnjo depresivnosti.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 30995037Avtorica v monografiji podrobno razčleni kompleksen, družbeno in politično kontekstualiziran pojem diskurza, ki ji v zadnjem delu služi kot teoretski okvir in metodološki instrument za študijo diskurzivne konstrukcije kolektivne identifikacije slovenstva. Izhaja iz teorije diskurza, ki jo je s sodelavci razvil vplivni sodobni argentinski politični filozof Ernesto Laclau. Njegovo teorijo uporabi kot svoje epistemološko izhodišče, prek katerega interpretira druge teorije diskurza. Monografija je pomemben doprinos k znanstveni ter družbeni dimenziji, saj prinaša pomembno aplikativno in empirično vrednost in utemeljuje polje raziskovanje diskurza v družbi. Monografija tudi osvetljuje dimenzijo, kako javni diskurzi v Sloveniji reproducirajo neenakost med družbenimi skupinami.
F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete
COBISS.SI-ID: 249062400Znanstvena monografija je izšla v seriji knjig o učenju spola na različnih področjih, ki sta jo izdali Univerza v Utrechtu in Univerza v Stockholmu. Monografijo sestavlja 8 poglavij, ki govorijo o tem, zakaj je spol v socialnem delu pomemben in kako ga integrirati v znanost socialnega dela, kako uporabljati vizualne vire v učenju spola in kako spol učimo s pomočjo kritične teorije. Monografija je izšla kot rezultat sodelovanja v Socrates projektu Athena3, ki ga je koordinirala Univerza v Utrechtu, Nizozemska. Projekt je mreža evropskih univerz, ki razvijajo ženske študije ali študije spolov. Vesna Leskošek je bila koordinatorka delovne skupine Ženske, feminizem in zgodovina socialnega dela, v kateri so sodelovale univerze 11 evropskih držav.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 3169637V članku analiziramo spremembe razmerja med mladino in družbo v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji. Naša teza je, da se je položaj mladih spremenil od simboličnega predstavnika družbenih sprememb v času socializma do marginalne generacijske skupine v sedanjosti. Avtonomija mladih se je znantno zmanjšala v procesih oženja socialne države, ki večino stroškov socialne reprodukcije prenaša iz države na družino.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 29532765