1.

Vpliv ultra-maratonskega teka na živčno-mišične dejavnike

Raziskovali smo vpliv ultra-maratonskega teka (166-km) na živčno-mišične dejavnike. V ta namen smo spremljali izbrane živčno-mišične in krvne parametre takoj po ultra-maratonu (UM) ter 2, 5, 9 in 16 dni po končanem teku. Ugotovili smo, da se je največja hotena izometrična mišična kontrakcija ekstenzorjev kolena (EK) in plantarnih fleksorjev stopala (PF) zmanjšala po UM (−35% [95% CI: −28 to −42%] in −39% [95% CI: −32 to −46%] za EK in PF). Prav tako je prišlo do upada nivoja aktivacije EK (−19% [95% CI: −7 to −32%]) in poslabšanja kontraktilnih sposobnosti EK in PF . Povečanje kreatin kinaze (iz 144±94 na 13,633±12,626 UI L−1), C-reaktivnega proteina (iz (2.0 to 37.7±26.5 mg L−1) in zmanjšanje mioglobina (iz 32±22 na 1,432±1,209 µg L−1) pa je pokazalo na prisotnost mišičnih poškodb in vnetja po UM. Spremljani živčno-mišični parametri so po 16 dneh zopet dosegli enake vrednosti kot pred UM. Rezultati študije so pokazali, da je utrujenost po UM več-faktorska in vključuje motnje v povezavi draženja in kontrakcije KE in PF, kar do sedaj še ni bilo dokazano.

F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj

COBISS.SI-ID: 4010161

2.

Sledenja debelosti iz otroštva v zgodnjo odraslo dobo: 12 letna prospektivna kohortna študija

Namen študije je bilo preveriti možnost sledenja debelosti iz otroštva v zgodnjo odraslo dobo. Vzorec je vključeval 4833 otrok, ki so bili vključeni v podatkovno bazo SLOFIT od leta 1997 do 2008. Višino, maso in kožno gubo nadlahti smo izmerili v starostih 7, 11, 14 in 18 let. Višina, masa in indeks telesne mase so bili dobro sledljivi, kožna guba nadlahti pa manj. Debeli in prekomerno težki otroci so imeli najvišje tveganje debelosti v zgodnji odraslosti. Zgodovina njihove debelosti kaže, da je 40 % fantov in 49 % deklet,ki so bili debeli pri 18. letih, bilo debelih že v starosti 7 let. Prekomerno prehranjeni ali debeli slovenski otroci imajo višje tveganje debelosti v odraslosti kot kažejo sorodne evropske in ameriške študije, kar kaže na potrebo po zgodnji intervenciji regulacije prekomerne prehranjenosti. To je prva kohortna študija telesnega razvoja slovenskih otrok, objavljena v mednarodnem prostoru. Public Health Nutr. 2011 Jan;14(1):49-55.

F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj

COBISS.SI-ID: 3979697

3.

Odziv organizma alpinistov v hipoksičnih in normoksičnih pogojih pred in po visokogorskih odpravah

V raziskavi smo proučevali odziv organizma alpinistov pred in po visokogorskih odpravah. Ugotovili smo, da je mogoče z opazovanjem v hipoksičnih in normoksičnih pogojih opazovati učinek odprav na vzdržljivost in aklimatizacijo posameznika. Pri tem smo ugotovili, da je učinek na vzdržljivost pretežno neznaten, medtem ko je aklimatizacija vedno izražena. Pri tem je opaziti pomembno vlogo deaklimatizacije, ki nastane pri sestopanju z vrhov. Temu pojavu smo posvetili posebno pozornost in ugotovili, da je predvsem povečana oksigenacija v mišicah še vedno prisotna ali pa se predhodno aklimatizirani posamezniki hitreje reaklimatizirjo ob ponovnem aklimatizacijskem izzivu, ki ga predstavlja spanje preko noči na simulirani višini okrog 3600m (normobarična hipoksija).

F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj

COBISS.SI-ID: 3787441