Dostopno grajeno okolje je ena od temeljnih pravic invalidov. Kljub temu pa je bilo do sedaj narejenega zelo malo za prenos teh ciljev v prakso, zato pravica invalidov do dostopnega grajenega okolja še vedno ni zagotovljena. Iz tega razloga in na podlagi terenske raziskave je bilo razvito novo orodje. V članku je prikazano, da bi lahko bilo orodje pomemben instrument za oblikovalce politik pri učinkovitem izvajanju politik, ki zagotavljajo prost dostop do grajenega okolja.
COBISS.SI-ID: 2507203
Javni prostori v stanovanjskih soseskah so prostori, za katere so značilne različne vloge in pomeni in preko katerih tako uporabniški vidiki kot oblikovanje samo pomembno vplivajo na splošno podobo soseske. To so prostori, ki predstavljajo neposredno povezavo med bivanjem not in zunaj in pomenijo prostore srečevanj in interakcij med prebivalci. Preko skupnih ureditev ponujajo zunanji prostor za rekreacijo, sprostitev in igro in so navadno načrtovani tako, da doprinesejo k občutku pripadnosti k določeni skupnosti. Javni prostori v soseskah lahko povzročajo tudi negativne posledice, še posebej, če niso ustrezno načrtovani, upravljani in urejeni. Poglavje v Internatioal encyclopedia of housing and home poda sodobno in temeljito definicijo javnega prostora, poudari pomene javnega prostora v soseskah, poda klasifikacijo javnih prostorov sosesk, in predvsem poudari uporabniški vidik pri definiranju in razumevanju javnega prostora, s pomočjo vedenjskih vzorcev in znanja pridobljenega s pomočjo vedenjskih zemljevidov. Glede na to oblikovanje in načrtovanje javnih prostorov obravnava s šestih ključnih vidikov: uporabnost, fizična struktura, varnost, dostopnost, udobje in privlačnost.
COBISS.SI-ID: 2474435
Poglavje razpravlja o pomembnosti sočasne obravnave sestavnih delov prostora na podrobni ravni urejanja. Posebna pozornost je namenjena trem vidikom: fizični obliki, vzorcem uporabe in zaznavnim dimenzijam prostora. Pristop je prikazan na primeru dveh trgov v Ljubljani, Sloveniji - Prešernovem trgu in Kongresnem trgu. Za oba prostora so značilne kratkotrajne in dolgotrajne aktivne in pasivne rabe. Raziskava je pokazala, da fizična forma in detajlne značilnosti fizičnega prostora najmočneje vplivajo na prepoznavnost prostora s strani uporabnikov. Poleg tega se je pokazalo, da je prisotnost uporabnikov pomemben element pri oblikovanju značaja posameznih prostorov. Čeprav sta oba prostora bogata z zgodovinskimi prvinami in simboličnimi pomeni, so se le slednji izkazali kot pomemben element mentalne slike prostora pri uporabnikih. Ti empirični izsledki prispevajo k debati o vzpostavljanju prostorske identitete zgodovinskih delov mest, ki so del sodobnega življenja. Rezultati raziskave kažejo na pomembnosti sočasne obravnave različnih plasti prostora pri obravnavi identitete prostora.
COBISS.SI-ID: 2481603
Članek obravnava značilnosti porudarskih potencialov in njihovo vlogo v regionalnem razvoju v izbrani nemški in slovenski rudarski regiji. Možnosti za uporabo potencialov so različne, največkrat gre za uporabo obnovljivih virov energije (biomasa, geotermalna energija) ali turizem (muzeji). Avtorja predstavita dve izbrani regiji, podobnosti in razlike v njunem pristopu pri uporabi potencialov in primerjata dejavnike, ki vplivajo na uporabo, upoštevajoč nacionalni politični in zakonodajni okvir. V sklepu so porudarski potenciali, na primer porudarska pokrajina, infrastruktura in rudarska tradicija, prepoznani kot ena izmed pomembnih razvojnih možnosti za rudarske regije, prizadete zaradi strukturnih sprememb in zaprtja rudnika.
COBISS.SI-ID: 2481091
Poglavje obravnava vedenjske zemljevide in kartiranje vedenj kot primer učinkovite in univerzalne metode pri proučevanju dinamičnih vzorcev (upo)rabe prostora. Odgovarja na vprašanje, kako narediti vedenjski zemljevid in predstavi različne tipe vedenjskih zemljevidov, njihove značilnosti, prednosti in slabosti. Poglavje obravnava tudi možne načine zbiranja podatkov z vedenjskimi zemljevidi in osvetli: digitalizacijo manualno zbranih podatkov s pomočjo vedenjskih matrik ali vedenjskih zemljevidov v ožjem pomenu besede, GPS kot vir podatka, in kartiranje vedenj v virtulnih okoljih (spletni portali). Osrednja tema poglavja je uporabnost vedenjskih zemljevidov v prostorskem načrtovanju, pri čemer je poudarek na vedenjskih zemljevidih kot kontrolnih seznamih za oceno kvalitete prostora, kontrolnih seznamih za zatečeno znanje načrtovalcev, in kot ključnih vhodnih podatkih za celovite prostorske simulacije. Največji pomen vedenjskih zemljevidov kot raziskovalnega orodja je v tem, da omogočajo razvoj splošnih načel z vidika (upo)rabe prostora, ki jih je mogoče aplicirati v različnih okoljih. Z GIS-i podprti vedenjski zemljevidi razplastijo informacije, ki se nanašajo na vedenje preučevanaga v prostoru, v sloje prostorskih informacij in s tem omogočijo boljše razumevanje posameznih in skupnih vzorcev (upo)rab prostora. Poglavje poudari, da GIS kot sistem ne služi le kot vizualizacjsko orodje ali kot sredstvo za interpretiranje, temveč ponuja obsežne podatkoven baze in deluje kot generator različnih možnih simulacij, še posebej, ker omogoča povezave med različnimi merili in podatki v taki podatkovni bazi.
COBISS.SI-ID: 2496707