Poglavje opisuje v prvem delu ukrepe, ki so bili izvedeni pri privatizaciji družbenih stanovanj ter glavne posledice teh procesov. Glavna karakteristika poprivatizicijskega obdobja je velikanski porast deleža lastniških stanovanj (od 67% do 92%). V nadaljevanju prispevek obravnava problematiko upravljanja privatiziranih stanovanj in izpostavlja največje težave, ki se pri tem pojavljajo. Opis stanja na tem področju je podkrepljen z ugotovitvami empirične raziskave, ki je bila izvedena v eni od velikih stanovanjskih sosesk v Ljubljani.
COBISS.SI-ID: 2324163
Članek opisuje vzorce uporab javnih prostorov na primeru parkov. Prikazuje odnose med prostorskimi oblikami in načini njihovih uporab. Komentarji so podani primerjalno, nanašajo pa se predvsem na zelenice v parkih. Metodološko članek predstavlja kombinacijo kartiranja vedenj (vedenjskih zemljevidov) in GISa. Podatki, ki se nanašajo na mestne parke dveh evropskih mest, razkrivajo skupne vedenjske vzorce, za katere se je izkazalo, da so v značilni korelaciji z določenimi prostorskimi strukturami ali detajli. V članku so utemeljeni vrednost metode vedenjskih zemljevidov pri preučevanju odnosov med rabo in obliko prostora in izhodišča za podrobne oblikovalske smernice in oblikovne kode prostora, ki jih je mogoče odčitati iz empirično pridobljenih podatkov in ki lahko načrtovalcem v bodoče služijo kot osnova oz. kriterij pri njihovem delu. Članek pokaže, kako je na podlagi zbranih podatkov mogoče oblikovati take smernice in poda izhodišča za nadaljnje študije, ki bi uporabile isto metodo. Rezultati na katere se sklicuje članek so za načrtovalce pomembni zato, ker pomenijo relevantno osnovo, ki jih lahko utrdi v prepričanju, da bodo prostori, katere načrtujejo, bodočim uporabnikom ustrezali in da je ob tem pričakovati, da bodo prostori verjetneje uporabljeni tako kot predvideno.
COBISS.SI-ID: 2335427
Članek najprej predstavi kratek pregled razvoja pristopa presoje učinkov na prostor, nato pa predstavi rezultate ciljnega raziskovalnega projekta Spremljanje in presoja prostorskih vplivov sektorskih politik, ki se je končal leta 2008. Avtorici opišeta metodo presoje učinkov na prostor, kot jo je kot nadgradnjo obstoječih pristopov razvila slovenska raziskovalna skupina, in povzameta rezultate testiranja metode na primeru nacionalnega energetskega programa, sprejetega leta 2004.
COBISS.SI-ID: 2404803
Dostopno grajeno okolje je ena od temeljnih pravic invalidov. Kljub temu pa je bilo do sedaj narejenega zelo malo za prenos teh ciljev v prakso, zato pravica invalidov do dostopnega grajenega okolja še vedno ni zagotovljena. Iz tega razloga in na podlagi terenske raziskave je bilo razvito novo orodje. V članku je prikazano, da bi lahko bilo orodje pomemben instrument za oblikovalce politik pri učinkovitem izvajanju politik, ki zagotavljajo prost dostop do grajenega okolja.
COBISS.SI-ID: 2507203
Prispevek prikazuje izčrpno analizo povečanega pritiska na kraške krajine zaradi pospešenega ekonomskega in urbanega razvoja. Nmen prispevka je ovrednotiti spremembe v rabi prostora in njihovega škodljivega vpliva na oblike kraškega reliefa. Raziskava je osredotočena na območji relativno hitro rastočih naselij kraškega platoja, Hrpelje-Kozina in Divača (Slovenija). Obe preučevani območji sta bili podvrženi intenzivnemu urbanemu in gospodarskemu razvoju ter prometu, od kar je v bližini zadnjih petnajst let prisotna avtocesta. Luknje v nacionalni zakonodaji in tehnološki napredek so botrovali k splošno nenadzorovanemu človekovemu poseganju v prostor in okolje, ki je povzročilo splošno razvrednotenje krajine. S primerjavo različnih topografskih in ortografskih materialov iz pretekih štirih desetletij, na podlagi podrobne terenske analize rabe prostora ter okoljskih sprememb kot tudi morfometrične karakterizacje dolin, smo prišli do sledečih rezultatov: Zaradi rasti populacije v zadnjih štirih desetletjih (39% oz. 50%) so se naselitvena območje povečala za 18 in 11 procentov. Posledično je med 25 in 27% dolin izginilo ali so bile precej spremenjene (napolnene in zravnane). Glede na lokalne prostorske planske dokumente je dodatno ogroženih še 18 do 28% dolin. Spremembe v kraški krajini, povzorčene s človekovim delovanjem se kažejo v opaznem povečanju slabšanja krajine. To sovpada tudi z opažanji v drugih regijah. Zaradi izjemne občutljivosti kraškega sveta za človekove dejavnosti, to človekovo delovanje lahko vodi do degradacije izjemnih estetskih in okoljskih vrednot krasa, sprememb kraških procesov kot je korozija, ogrožanja edenstvenih habitatov in kakovosti ne-obnovljivih naravnih virov, je na nacionalni ravni nujno pripraviti ukrepe za njegovo zaščito.
COBISS.SI-ID: 2516675