Razvoj dinamičnega mikrosimulacijskega modela, ki povezuje pet neodvisnih modelov – demografski, dohodninski, ekonomski, pokojninski in model generacijskih računov – v uporabniku prijaznem okolju grafičnega vmesnika. Razvita simulacijska platforma predstavlja prvo tovrstno orodje in vsebuje prvi dinamični mikrosimulacijski pokojninski model razvit v Sloveniji. Z dodanim podatkovnim skladiščem predstavlja učinkovito simulacijsko platformo - znanstveni laboratorij na področju ekonomije - za znanstveno in strokovno raziskovalno delo na številnih področjih: demografije, dohodninskega sistema in socialnih prispevkov, pokojninskega sistema, dolgoročne vzdržnosti javnih financ in analizi posledic ukrepov na posamezne generacije. Model je bil že uporabljen za pripravo strokovnih podlag in oceno posledic reforme pokojninskega sistema, ki je že začel veljati s 1. Januarjem 2013.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 263938560Z uporabo enako velikega »vzorca« (celotne populacije), vira podatkov, (jedra) dveh vprašalnikov in statistične analize pri podatkih iz anketiranja vseh raziskovalnih organizacij v Sloveniji v letih 2009 in 2004, smo ugotavljali trende v dejanski emigraciji slovenskih raziskovalcev in njihovi zaposlitveni mobilnosti znotraj države v obdobju po vključitvi Slovenije v EU (2004-2009) v primerjavi z 10-letnim obdobjem pred vključitvijo - v obsegu teh tokov ter značilnostih emigrantov-mobilnih raziskovalcev. Kolikor nam je znano, je to doslej edina ponovitev proučevanja dejanske emigracije raziskovalcev v dveh časovnih presekih z uporabo enake metodologije v državah Evropske unije in je zato dragocena tudi v mednarodnem okviru. V okviru opravljenih raziskovalnih aktivnosti smo pomembno izpopolnili oziroma razširili metodološki instrumentarij vključno z obema vprašalnikoma (eden za predstojnike raziskovalnih organizacij, drugi za vodje kadrovske služb v teh organizacijah) ter pri analizi dejavnikov emigracije raziskovalcev in njihove zaposlitvene mobilnosti znotraj Slovenije prvič uporabili metodo »klasifikacijskih/regresijskih« dreves, ki omogoča tudi napovedi pojava v prihodnosti.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 264377600Športna politika v Sloveniji je državno centralizirana, regulacija pa je močna. To je na prvi pogled v nasprotju z odličnim stanjem športne rekreacije v praksi. Vendar je takšen rezultat analize razumljiv, če upoštevamo vse močnejši trend individualizacije in le majhen vpliv politike na tem področju. Z analizo normativnega sistema v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je športna rekreacija na ravni države ohlapno, pomanjkljivo in vsebinsko nerazumljivo razdelana. Prav tako je športna rekreacija zapostavljena v primerjavi z drugimi področji javnega športnega interesa v državi. Normativni sistem v Sloveniji je podoben tujim sistemom s podobnimi izkušnjami, kot jih ima naš. V prihodnosti bi se lahko zgledovali po tujih ureditvah pri tesnejšem sodelovanju športa (medresorskem, s civilnodružbeno športno sfero in z lokalno politično ravnjo), oblikovanju celostnih in celovitih programov športnih aktivnosti (po zgledu finskega programa 'Fit for life') ter uvajanju ukrepov javno-zasebnega partnerstva.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 263710464Tudi v Sloveniji obstajajo posamezna podjetja in raziskovalne skupine, ki segajo ali so sposobna poseči po vodilnih mestih na svojih tehnoloških in tržnih področjih. Ključno vprašanje je, ali ima danes ekonomska politika v Sloveniji na voljo dovolj informacij in znanja o tem, kakšno je stanje slovenskega gospodarstva (predelovalne dejavnosti in storitve) na področju inovativnosti, kakšni so trendi teh kazalnikov in tudi kakšna je učinkovitost različnih ukrepov tako slovenske države kot EU v smislu spodbujanja inovativnosti slovenskega gospodarstva. Brez teh vitalnih informacij nimamo na razpolago zadostnih informacij o dogajanju v gospodarstvu in še manj o uspešnosti in ustreznosti ukrepov ekonomske politike, ki je usmerjena v spodbujanje inovativnosti in povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. S tem je tudi raba resursov države in učinkovitost uporabe EU sredstev vprašljiva, vsekakor lahko sklepamo, da v ekonomskem smislu suboptimalna. Temeljni cilji spremljanja inovativnosti slovenskih podjetij so bili tako sledeči: a) razvoj metodologije, b) testiranje metodologije z izvedbo anket – kvantitativni in kvalitativni kazalniki, c) empirična analiza odgovorov anketiranih podjetij kot podlaga odločitvam nosilcev ekonomske politike pri načrtovanju njihovih ukrepov, d) povratne informacije anketiranim podjetjem – benchmark na področju inovativnosti, in e) prispevek k napredku stroke in znanosti na področju merjenja inovativnosti podjetij.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 260798208Izhodišče: Kronična bolezen, kot je sladkorna bolezen tipa 2 (SBT2), predstavlja za bolnika precejšnjo obremenitev. Za ustrezno vsakodnevno samooskrbo morajo biti sladkorni bolniki dobro usposobljeni in poučeni. Poznavanje bolezni omogoča bolniku, da deluje kot enakovreden partner pri vodenju in obvladovanju svoje bolezni. Cilj: S študijo smo želeli oceniti stopnjo poznavanja SBT2 pri starejših sladkornih bolnikih v severovzhodni (SV) Sloveniji. Poleg tega smo želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v poznavanju bolezni med sladkornimi bolniki, ki živijo v mestu, in tistimi na podeželju. Metode: Opravili smo presečno študijo starejših sladkornih bolnikov (starost )/-65 let), ki živijo v domu za ostarele in so obiskali družinskega zdravnika, specalistično ambulanto v bolnišnici ali specialistično zasebno prakso. Za zbiranje podatkov smo uporabili slovensko različico vprašalnika "Michigan Diabetes Knowledge test". Statistično analizo smo opravili s pomočjo programske opreme IBM SPSS Statistics, različica 19.0. Rezultati: 225 posameznikov je vrnilo vprašalnik, kar predstavlja 75-odstotno odzivnost. Nihče od anketiranih ni odgovoril pravilno na vseh 14 vprašanj. Povprečna dosežena ocena je 8,0+/-2,4 od 14. Povprečna ocena pri moških oziroma ženskah je 8,8+/-1,9 oziroma 7,6+/-2,5. V študiji ni statistično značilnih razlik v poznavanju bolezni med starejšimi, ki živijo v mestu in bolniki s podeželja. Najpomembnejši parameter za dosego boljših rezultatov testa je stopnja izobrazbe. Zaključek: Starejše osebe v SV Sloveniji izkazujejo relativno nizko raven splošnega poznavanja svoje bolezni. V skladu z Nacionalnim programom za obvladovanje sladkorne bolezni je potrebno večji poudarek nameniti sistematičnemu in stalnemu izobraževanju ter usposabljanju tako novo odkritih kot že obstoječih bolnikov s sladkorno boleznijo.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 4392511