P5-0093 — Letno poročilo 2012
1.
Zasnova integriranega modela kazalnikov za vrednotenje politik na področju e-uprave

Kljub znatnim naložbam v zadnjem desetletju, visoko cenjeni koncept e-uprave v veliki meri ni dosegel pričakovanih rezultatov. Uporaba storitev e-uprave je daleč pod vladnimi pričakovanji, medtem ko so pričakovane koristi v smislu zmanjšanja stroškov in večje učinkovitost javne uprave še vedno v zgodnji fazi. Vsa ta dejstva kažejo, da sta trenutno vrednotenje politik na področju e-uprave in z njim povezano odločanje neprimerna, saj pomanjkanje formalnih postopkov in zanesljivih modelov kazalnikov posledično onemogoča kakovostno načrtovanje in implementacijo politik na področju e-uprave. Članek predstavlja analizo obstoječih modelov kazalnikov za vrednotenje politik na področju e-uprave, identificira značilne vidike in ravni vrednotenja ter konceptualizira integriran model kazalnikov za vrednotenje politik na področju e-uprave. Analiza nudi vpogled v trenutno ocenjevalno prakso, omogoča odkrivanje pomanjkljivosti znotraj obstoječih pristopov ter zagotavlja pomemben prispevek k razvoju uporabnih modelov kazalnikov, ki nudijo boljšo podporo vrednotenju politik na področju e-uprave.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 3943086
2.
Učinkovitost varstva javnega in zasebnih interesov v slovenskih upravnih postopkih – od konfliktnega k sporazumnemu reševanju sporov?

Upravni postopki so tradicionalni okvir za razreševanje kolizij med javnim in zasebnimi interesi strank v razmerju do oblasti. Da bi oblikovali in izvajali javne politike bolj učinkovito ter ob tem ustrezno zavarovali človeške in druge pravice posameznikov, je nujno razviti nove oblike odločanja. Goli oblastno in enostransko, čeprav ne arbitrarno odločanje namreč ne sovpada s sodobno participativno demokracijo in načini dobrega vladanja (good governance; good administration). Poleg tega je treba upoštevati omejene vire upravnih organov in sodišč ter problematiko zaostankov oziroma sodnega bremena, ki otežuje odločanje v razumnem času v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Da bi preverili obseg in razsežnost problema, smo izvedli raziskavo učinkovite rabe pritožbe v upravnih zadevah kot predpostavke za nadaljnji sodni nadzor ter možnimi vzporednimi, sporazumnimi načini reševanja sporov (mediacija, sodelovanje z ombudsmanom ipd.). Analizirali smo slovenski Zakon o splošnem upravnem postopku kot normativni temelj in to soočili z interpretacijo izbranih statistični podatkov v upravnih postopkih v obdobju 2007-2011 in mnenji pristojnih organov na različnih področjih, poudarjeno davčnem, gradbenem in pokojninsko-invalidskem. Glavni izsledki raziskave potrjujejo, da je obstoječi slovenski sistem na podlagi avstrijske dediščine pretežno učinkovit za zaščito pravno varovanih interesov. Analiza podatkov kaže na zmanjšanje zaostankov in pritožbo kot pomembno sito za dostop do sodišča. Ob tem pa ostaja prostor tako v pravni ureditvi kot pri njenem izvrševanju za nadaljnjo modernizacijo v smislu sporazumnega reševanja sporov med upravo in strankami, kot usmerja evropska doktrina dobre uprave z zahtevama po dopolnjujočima se demokratičnosti in učinkovitosti javnih politik. Predlaga se oblikovanje modelov, kot so mediacija in upravne pogodbe, a na posamičnih upravnih področjih, kjer je to potrebno, saj na ravni skupne ureditve obstajajo v upravnih razmerjih teoretični zadržki za pogajanja in poravnave, upoštevaje načelo materialne resnice in vezanost uprave na zakon.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 3942574
3.
Odkrivanje omejitev za induktivno procesno modeliranje

Znanstveniki uporabljajo dve obliki znanja pri gradnji modelov dinamičnih sistemov iz opazovanj. Ena oblika znanja je določanje možnih komponent za tvorjenje modelov: entitete in procesi, ki entitete povezujejo. Druga oblika so omejitve, ki določajo prostor sprejemljiv kombinacij podanih komponent. Predhodni algoritmi na področju induktivnega procesnega modeliranja, pristopa k avtomatski gradnji modelov iz znanja in časovnih vrst, slonijo na uporabi ročno zgrajenih omejitev. V tem članku, predlagamo pristop k odkrivanju omejitev iz množice modelov urejenih na osnovi njihovih napak na podatkovni množici. Predlagani pristop uporabi algoritme za induktivno učenje za identifikacijo kombinacij procesov, ki so karakteristične za modele z najmanjšimi napakami. Ovrednotili smo zmožnosti razvitega pristopa za rekonstrukcijo znanih omejitev ter za učenje omejitev, ki jih lahko uporabimo za modeliranje drugih sistemov iz iste domene. Poskusi z umetnimi podatki kažejo, da pristop uspešno rekonstruira znane omejitve. Študija primera z naravnimi podatki kaže, da so omejitve, ki se jih naučimo na osnovi modeliranja enega sistema, zelo koristne pri modeliranju drugih sistemov iz istega področja. Naučene omejitve močno skrčijo preiskovalni prostor možnih modelov, ki pa še vedno vsebuje najbolj uspešne modele z majhno napako.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 4051118
4.
Upravno-procesne dileme o rabi ZUP

Delo obsega uvodno študijo o razvoju upravnih postopkov pri nas in v Evropi, v nadaljevanju pa obravnava institute upravnega procesnega prava, razvrščene v devet zaokroženih, nadgrajujočih se poglavij, s konkretnimi vprašanji iz prakse in odgovori ter s sodno prakso, ki vključuje tako vsebinsko analizo kot kritično argumentiranje.

C.02 Uredništvo nacionalne monografije

COBISS.SI-ID: 261446144
5.
Analiza davčnih izdatkov v primeru slovenskih davkov na dohodek

Opredelitev pojma davčnih izdatkov se spreminja skozi čas in med zagovorniki različnih teorij. Analiza davčnih izdatkov je pomemben element pri nadzoru reformnih procesov, povezanih z izvajanjem različnih vrst davčnih olajšav za upravljanje in pravilno davčno politiko. Prispevek podaja oceno stroškov davčnih izdatkov v Sloveniji v povezavi z dohodnino in davkom na dohodek pravnih oseb. Izbrana so bila tri davčna leta za izračun davčnih izdatkov za dohodnino (2006, 2008 in 2009), medtem ko so bila tri zaporedna leta (2008-2010), izbrana za izračun davka na dohodek pravnih oseb. Analiza je pokazala, da so davčni izdatki za dohodnino bili najvišji v letu 2008, pomembno pa je, da so bili razmeroma nizke stopnje vsa tri upoštevana leta. Davčni izdatki za davek od dohodkov pravnih oseb so bili višji v primerjavi z letom zbranih davčnih izdatkov od dohodnine in so dosegli 47% v letu 2010; čeprav so bili v letu 2008 le nekaj več kot 22%.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 3808686