Članek predstavlja oblikovanje in razvoj vprašalnika TOPO ter njegovo eksploratorno dimenzionalno analizo (raziskava 1) ter validacijo (raziskava 2). TOPO je prvi pripomoček v svetu, ki meri različne vidike osamosvajanja v odnosu do mame in očeta specifično v obdobju prehoda v odraslost. Ugotovili smo, da je končna 5-faktorska struktura, ki vsebuje dimenzije Iskanje opore, Povezanost, Zaznana motečnost, Samostojno odločanje in prevzemanje odgovornosti ter Strah pred razočaranjem staršev veljavna in zanesljiva. TOPO izkazuje tudi sočasno veljavnost, saj smo v raziskavi podprli predvidene povezave lestvic TOPO z lestvicami čustvene, konfliktne in funkcionalne odvisnosti starostnemu obdobju prilagojenega Vprašalnika psihološke separacije (PSI).
COBISS.SI-ID: 53323106
Preučevali smo napovedno vrednost robustnih in specifičnih osebnostnih potez pri mladostnikih, povprečno starih 14,7 let, za njihovo učno uspešnost ob koncu obveznega izobraževanja. Podatke o osebnosti smo pridobili s pomočjo Vprašalnika o medosebnih razlikah pri otrocih in mladostnikih na podlagi samoocen, ocen mam in ocen sošolcev. Spol mladostnikov in izobrazba mame so pojasnili 36, 26, 19 in 26 % variance v zaključnih ocenah iz slovenščine, angleščine, matematike in v povprečni učni oceni. Ocene osebnosti vsake izmed treh skupin ocenjevalcev so bistveno izboljšale napovedi učne uspešnosti, poleg napovedi, ki smo jo pojasnili s spolom in izobrazbo mam. Ocene robustnih potez so prispevale k pomembnem prirastu pojasnjene variance v vseh pokazateljih učne uspešnosti, in sicer od 8 do 17 % (samoocene), 15 do 24 % (ocene mam) in 20 do 32 % (ocene sošolcev). Vestnost je bila dosledno najmočnejši posamični napovednik učne uspešnosti, medtem ko se je ekstravertnost negativno povezovala z vsemi pokazatelji učnih dosežkov. Študija je pokazala razmeroma močno napovedno uporabnost specifičnih v primerjavi z robustnimi osebnostnimi potezami. Podobno so imele ocene mladostnikove osebnosti s strain sošolcev razmeroma veliko prirastno napovedno vrednost v primerjavi s samoocenami in ocenami mam. Na splošno so osebnostne poteze močneje prispevale k napovedi zaključnih ocen iz matematike in k povprečni zaključni oceni kot k oceni jezikovnih predmetov. Med specifičnimi osebnostnimi potezami je bila subjektivno zaznana inteligentnost najmočnejši in najbolj dosledni napovednik zaključnih učnih ocen in povprečne zaključne ocene.
COBISS.SI-ID: 9451081
V raziskavi smo proučevali individualne in socialne napovednike uspešnosti pri matematiki med devetošolci. V napovednem modelu se je pokazal neposreden pozitiven učinek inteligentnosti in osebnostne poteze odprtost pri učencih ter izobrazbe staršev na uspešnost mladostnikov pri matematiki. Tudi učinek ekstravertnosti je bil neposreden, vendar negativen. Podprli smo še posredne (pozitivne) učinke inteligentnosti, vestnosti, zaznanega učiteljevega pritiska h kakovostnemu učenju in učiteljeve cilje k obvladovanju učne snovi ter negativen posredni učinek starševskega pritiska na uspešnost. Posredni učinki so potekali prek učenčeve zaznane samoučinkovitosti pri predmetu. Ugotovitve osvetljujejo pomembno vlogo mladostnikove intelektualne sposobnosti in osebnosti ter njegove zaznave starševih in učiteljevih vedenj, povezanih z učno dejavnostjo, pri pojasnjevanju učnih dosežkov pri matematiki.
COBISS.SI-ID: 49405794
Namen pričujoče študije je bil raziskati načine, na katere ljudje dosegajo srečo, z uporabo dveh pristopov, t.j. na dimenzije osredotočenega pristopa, v okviru katerega smo preučevali tri usmerjenosti k sreči (usmerjenost k užitku, smislu in vpletenosti), in na osebo osredotočenega pristopa, ki omogoča preučevanje vzorcev teh treh usmerjenosti pri posameznikih. Poleg tega smo primerjali napovedno veljavnost posameznih usmerjenosti k sreči ter njihovih značilnih vzorcev za tri vidike subjektivnega blagostanja. Odrasli udeleženci (N = 1142, 33 % moških) so izpolnili Vprašalnik usmerjenosti k sreči (OTH; Peterson, Park in Seligman, 2005) in Vprašalnik blagostanja (MHC-LF; Keyes, 2002). V okviru na dimenzije osredotočenega pristopa so rezultati pokazali, da vse tri usmerjenosti predstavljajo možne in ustrezne načine doseganja sreče. Rezultati na osebo osredotočene analize so pokazali štiri skupine posameznikov s podobnimi profili izraženosti usmerjenosti k sreči, pripadnost tem skupinam pa je bila povezana z njihovim blagostanjem. Nizka izraženost vseh treh usmerjenosti k sreči ("prazno življenje") se je povezovala z najmanj ugodnimi izidi, visoka izraženost vseh treh usmerjenosti ("polno življenje") pa z najvišjo ravnjo blagostanja, medtem ko je bila za posameznike, ki so sledili "uživaškemu življenju" (visoka izraženost usmerjenosti k užitku, nizka usmerjenost k smislu in zmerna usmerjenost k vpletenosti) ali "smiselnemu življenju" (visoka izraženost usmerjenosti k smislu, nizka usmerjenost k užitku in zmerna usmerjenost k vpletenosti) značilna zmerna raven blagostanja. Pripadnost skupini z "uživaškim življenjem" in "smiselnim življenjem" je imela razmeroma podobno napovedno vrednost za psihološko blagostanje, različno pa sta napovedovali čustveno in socialno blagostanje. Prepoznani profili usmerjenosti k sreči so pomensko različni ter osvetljujejo pomembnost multiplikativnih vplivov treh specifičnih usmerjenosti k sreči.
COBISS.SI-ID: 53014114
Izsledki več raziskav kažejo, da se otrokov besednjak razvija v odvisnosti od usvajanja slovnice jezika ter da je boljši napovednik slovnične zapletenosti govora kot otrokova starost. V predstavljeni raziskavi smo prvič preučili značilnosti razvoja besednjaka in slovnične strukture govora slovensko govorečih dojenčkov in malčkov. V vzorec je bilo vključenih 512 dojenčkov in malčkov, starih od 8 do 30 mesecev, njihov govor pa smo ocenili z Listo razvoja sporazumevalnih zmožnosti (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, Sočan in Komidar, 2011; slovenska priredba MacArthur-Bates Communicative Development Inventories). Dobljeni rezultati so pokazali, da lahko razvoj besednjaka med 8. in 30. mesecem dojenčkove/malčkove starosti najbolje opišemo s kvadratno funkcijo. V besednjaku dojenčkov in malčkov prevladujejo samostalniki; s starostjo in naraščanjem obsega besednjaka pa v njihovem besednjaku upada delež medmetov in narašča delež glagolov in pridevnikov. Obseg besednjaka se pomembno povezuje s povprečno dolžino in slovnično zapletenostjo malčkovih izjav.
COBISS.SI-ID: 49586786