P5-0062 — Letno poročilo 2012
1.
Trening delovnega spomina: razvijanje inteligentnosti – spreminjanje možganske aktivnosti

Namen raziskave je bil proučiti, ali trening delovnega spomina vpliva na dvig fluidne inteligentnosti in spremeni možgansko aktivnost merjeno z nevroelektrično in hemodinamično metodo. Eksperimentalni načrt vzporednih skupin (eksperimentalna, aktivna kontrolna) je pokazal, da je trening vplival na dvig fluidne inteligentnosti. V aktivni kontrolni skupini podobnih sprememb nismo opazili. Trening je imel največji vpliv na neuroelektrično aktivnost v theta in alfa frekvenci. Vzporedno s sinhronizacijo v theta in spodnji-1 alfa frekvenci se je pojavila desinhronizacija v spodnji-2 in zgornji alfa frekvenci. Trening je spremenil tudi frontalno hemodinamično aktivnost. Te spremembe nakazujejo, da je trening vplival predvsem na procesne komponente delovnega spomina.

COBISS.SI-ID: 19056648
2.
Spolne razlike v mentalni rotaciji in možganski aktivaciji – jih trening lahko spremeni?

V dveh eksperimentih smo proučili spolne razlike v možganski aktivnosti v odvisnosti od mentalne rotacije. V prvem eksperimentu smo primerjali možgansko aktivnost moških in žensk z visoko/nizko sposobnostjo mentalne rotacije izenačenih glede na inteligentnost. Razlike v nevroelektrični možganski aktivaciji so bile prisotne le v skupini visoko sposobnih v mentalnih rotacijah. Ženske so kazale večjo frontalno theta sinhronizacijo. Namen drugega eksperimenta je bil preučiti vpliv treninga na sposobnost mentalne rotacije in možganske aktivnosti. Eksperimentalni načrt vzporednih skupin (eksperimentalna, aktivna kontrolna) je pokazal, da je trening vplival na dvig sposobnosti mentalne rotacije v skupini žensk, izpostavljenih treningu origami. Vidne so bile tudi spremembe v možganski aktivnosti, ki so bile podobne moškim z visoko sposobnostjo mentalne rotacije.

COBISS.SI-ID: 18998792
3.
Napovedovanje dosežkov pri matematiki med slovenskimi mladostniki

V raziskavi smo proučevali individualne in socialne napovednike uspešnosti pri matematiki med devetošolci. V napovednem modelu se je pokazal neposreden pozitiven učinek inteligentnosti in odprtosti učencev ter izobrazbe staršev na uspešnost mladostnikov pri matematiki. Tudi učinek ekstravertnosti je bil neposreden, vendar negativen. Podprli smo še posredne (pozitivne) učinke inteligentnosti, vestnosti, zaznanega učiteljevega pritiska h kakovostnemu učenju in ciljev obvladovanja ter negativen posredni učinek starševskega pritiska na uspešnost. Posredni učinki so potekali preko samozaznane učne samoučinkovitosti pri predmetu. Ugotovitve osvetljujejo pomembno vlogo mladostnikove intelektualne sposobnosti in osebnosti ter njegove zaznave starševih in učiteljevih vedenj, povezanih z učno dejavnostjo, v učnih dosežkih pri matematiki.

COBISS.SI-ID: 49405794
4.
Značilnosti zgodnjega besednjaka in usvajanje slovnice jezika pri slovensko govorečih dojenčkih in malčkih

Rezultati več raziskav so pokazali, da se besednjak ne razvija neodvisno od usvajanja slovnice jezika. Besednjak je boljši napovednik slovnične zapletenosti malčkovih izjav kot starost malčka. V predstavljeni študiji smo preučevali značilnosti razvoja besednjaka in slovnične strukture govora slovensko govorečih dojenčkov in malčkov, ki smo ju ocenili z Listo razvoja sporazumevalnih zmožnosti (LRSZ). V vzorec je bilo vključenih 512 slovensko govorečih dojenčkov in otrok, starih od 8 do 30 mesecev. Dobljeni rezultati so pokazali, da lahko razvoj besednjaka v obdobju med 8. in 30. mesecem starosti najbolje opišemo s kvadratno funkcijo. Nadalje smo ugotovili, da v besednjaku dojenčkov in malčkov različnih starosti prevladujejo samostalniki, medtem ko z naraščajočo starostjo in obsegom besednjaka, upada delež medmetov ter narašča delež glagolov in pridevnikov. Velikost malčkovega besednjaka se pomembno povezuje s slovnično strukturo malčkovih izjav.

COBISS.SI-ID: 49586786
5.
Samomorilne ideacije in poskusi pri posameznikih s shizofrenijo

Namen raziskave je bil preučiti vlogo različic 5-HTTLPR in 5-HTT VNTR introna 2 pri udeležencih s shizofrenijo, za katere so značilne samomorilne ideacije ali poskusi. V raziskavi je sodelovalo 549 hospitaliziranih oseb s shizofrenijo, pri katerih smo preučili bialelni in trialelni polimorfizem na promotorskem področju 5-HTT (5-HTTLPR) in različico s/l v drugem intronu gena 5-HTT (5-HTT VNTR intron2). Z njimi smo izvedli tudi strukturiran psihiatrični intervju, zbrali sociodemografske spremenljivke, s PANSS ocenili psihopatologijo in s SIBQ samomorilne misli in vedenje. Ugotovili smo, da so udeleženci s poskusi samomora pogosteje nosilci "LA" alela (5-HTTLPR polimorfizem), medtem ko so bile osebe v primerjalni skupini bolj pogosto nosilci nižje izraznih genotipov polimorfizma 5-HTTLPR (SA/LG, SA/SA). Ti udeleženci so na PANSS dosegali bistveno višji dosežek na področju krivde, depresije in slabega nadzora impulzov ter nižje dosežke na postavkah, ki merijo blodnjavost, grandioznost, sumničavost/preganjavico ter presojo in vpogled v svoje stanje. Za udeležence s samomorilnimi ideacijami so bili značilni znatno višja anksioznost in depresija ter slabša presoja in vpogled. Osebe z srednje izraznimi genotipi 5-HTTLPR (LA/LG, SA/LA) so imele višji ravni splošne psihopatologije. Bialelna struktura 5-HTTLPR ali različice 5-HTT VNTR introna 2 so bile enako pogoste pri udeležencih s samomorilnimi ideacijami, udeležencih s samomorilnimi poskusi in v primerjalni skupini, izkazalo pa se je, da bi bila lahko trialelna struktura 5-HTTLPR koristen genetski označevalec za razlikovanje med temi tremi kliničnimi skupinami pacientov.

COBISS.SI-ID: 48636002