Osnovne ugotovitve raziskave so: (1) Največje medspolne razlike so bile na področju modalnosti prezentacije vizualno – auditivno; (2) Nevroelektrične razlike so bile prisotne pri vizualnih in auditivnih nalogah. Na vedenjskem področju so bile razlike pomembne le na vizualnem področju. NIRS analiza je za frontalni reženj pokazala bolj bilateralno aktivnost pri ženskah kot pri moških. Sklepali bi lahko, da razlike kažejo na bolj efektivni kategorizacijski proces pri ženskah v primerjavi z moškimi.
COBISS.SI-ID: 17234952
Medspolne razlike so bile prisotne v amplitudah P3 in v zgodnjem evociranem gama odgovoru. Amplitude žensk so bile večje od moških. Razlike so bile izrazitejše na vidnem kot na slušnem področju. NIRS analiza je pokazala, da imajo moški v frontalnem delu bolj oksigenirane možgane kot ženske. Ugotovitve smo razložili v kontekstu evolucijske teorije o medspolnih razlikah v prostorski orientaciji.
COBISS.SI-ID: 16710664
K zaključni oceni osmošolcev pri matematiki sta pomembno prispevala dva socialna konteksta, učenčeva zaznava vključenosti staršev v njegovo delo za šolo (pritisk k učenju, čustvena opora, pomoč) in vedenja učiteljev v razredu (opora, pritisk k razumevanju, cilji obvladovanja) ter učenčeva samoocena motivacijskih prepričanj pri matematiki. Pritisk in opora staršev sta prispevala k zaključni oceni pri matematiki neposredno (negativno), nizek pritisk staršev, pritisk učiteljev in učiteljevi cilji k obvladovanju učne snovi pa posredno, preko zaznane učne samoučinkovitosti učencev pri predmetu.
COBISS.SI-ID: 1836375
Predstavljeni so najsodobnejši modeli in empirične ugotovitve o vlogi dedljivosti in okolja v učnih dosežkih ter inteligentnosti, osebnosti, učne motivacije učencev, vključenosti staršev v izobraževanje mladostnikov in učiteljevega vedenja ter vodenja pouka. Pri slovenskih učencih v zadnji triadi OŠ ugotavljamo, da imajo njihove individualne značilnosti razmeroma največjo moč pojasnjevanja dosežkov. Npr. pri matematiki inteligentnost in nizka ekstravertnost prispevata k dosežkom neposredno, odprtost in izobrazba staršev pa tudi posredno, preko zaznane učne samoučinkovitosti učencev.
COBISS.SI-ID: 247659008
V objavljeni metaanalizi več slovenskih študij smo preučili različne dejavnike govornega razvoja otrok, ki so povezani z razvojem zgodnje pismenosti v zgodnjem otroštvu. Preučili smo učinek vzgojiteljičinega sistematičnega branja otrokom v vrtcu na govor otrok in analizirali povezanost med prosto simbolno igro in razvojem govora predšolskih otrok. Nadalje smo preučili odnos med kakovostjo družinskega okolja in otrokovim govornim razumevanjem, izražanjem ter pripovedovanjem zgodbe.
COBISS.SI-ID: 40357730