P5-0062 — Zaključno poročilo
1.
Značilnosti zgodnjega razvoja besednjaka in slovnice pri slovensko govorečih dojenčkih in malčkih

Izsledki več raziskav kažejo, da se otrokov besednjak razvija v odvisnosti od usvajanja slovnice jezika ter da je boljši napovednik slovnične zapletenosti govora kot otrokova starost. V raziskavi smo prvič preučili značilnosti razvoja besednjaka in slovnične strukture govora slovensko govorečih dojenčkov in malčkov. V vzorec je bilo vključenih 512 dojenčkov in malčkov, starih od 0;8 do 2;6 let, njihov govor pa smo ocenili z Listo sporazumevalnih zmožnosti MacArthur-Bates. Rezultati so pokazali, da lahko razvoj besednjaka v tem starostnem obdobju najbolje opišemo s kvadratno funkcijo. V besednjaku dojenčkov in malčkov prevladujejo samostalniki; s starostjo in naraščanjem obsega besednjaka pa v njihovem besednjaku upada delež medmetov ter narašča delež glagolov in pridevnikov. Obseg besednjaka se pomembno povezuje s povprečno dolžino in slovnično zapletenostjo malčkovih izjav.

COBISS.SI-ID: 49586786
2.
Spolne razlike v mentalni rotaciji in možganski aktivaciji – jih trening lahko spremeni?

V dveh eksperimentih smo proučili spolne razlike v možganski aktivnosti v odvisnosti od mentalne rotacije. V prvem eksperimentu smo primerjali možgansko aktivnost moških in žensk z visoko/nizko sposobnostjo mentalne rotacije izenačenih glede inteligentnosti. Razlike v nevroelektrični možganski aktivaciji so bile prisotne le v skupini visoko sposobnih v mentalnih rotacijah. Ženske so kazale večjo frontalno theta sinhronizacijo. Namen drugega eksperimenta je bil preučiti vpliv treninga na sposobnost mentalne rotacije in možganske aktivnosti. Eksperimentalni načrt vzporednih skupin (eksperimentalna, aktivna kontrolna) je pokazal, da je trening vplival na dvig sposobnosti mentalne rotacije v skupini žensk, izpostavljenih treningu origami. Vidne so bile tudi spremembe v možganski aktivnosti, ki so bile podobne moškim z visoko sposobnostjo mentalne rotacije.

COBISS.SI-ID: 18998792
3.
Povezovanje med theta in gama frekvenco je povezano z ravnjo človekove inteligentnosti

Izvedena sta bila dva eksperimenta, da bi ugotovili ali je povezovanje med gama in theta frekvenco v človekovem EEG povezano z inteligentnostjo. V prvem eksperimentu smo proučili funkcijsko povezovanje med theta in gama frekvenco pri 100 udeležencih v stanju mirovanja (zaprte oči). Dvajset oseb z nizko ali visoko stopnjo theta-gama frekvenčnega povezovanja je sodelovalo še v drugem eksperimentu, v katerem so reševali test fluidne inteligentnosti. Rezultati so pokazali: (1) theta-gama medfrekvenčno povezovanje v mirovanju v bilateralnih frontalnih in parieto-okcipitalnih področjih je bilo negativno povezano z inteligentnostjo in (2) theta-gama medfrekvenčno povezovanje v frontalnih možganskih predlih se je povezovalo z dosežki pri testu fluidne inteligentnosti. Posamezniki z nizko stopnjo theta-gama povezovanja v mirovanju so med reševanjem testa fluidne inteligentnosti kazali dvig v tem povezovanju v frontalnih delih z naraščajočo težavnostjo nalog, kar je bilo povezano z višjimi dosežki pri testu. Rezultati prvič kažejo, da je theta-gama medfrekvenčno povezovanje v frontalnih delih in delno tudi v parietalnih delih (eksperiment 1), povezano z ravnjo inteligentnosti.

COBISS.SI-ID: 20771592
4.
Samozaznano sledenje priporočilom za zdravljenje pri mladostnikih s hipertenzijo

Cilj raziskave je bil preučiti vlogo predstav o bolezni in osebnosti v načinih in ravni sledenja priporočilom za zdravljenje pri mladostnikih z esencialno hipertenzijo. Sodelovalo je 97 mladostnikov. Izpolnili so (1) vprašalnike o svojih demografskih in zdravstvenih značilnostih, (2) sledenju priporočilom za zdravljenje, (3) predstavah o svoji bolezni in (4) osebnosti. Upoštevali smo tudi podatke iz njihovih zdravstvenih kartotek. Hierarhične regresijske analize so pokazale, da (1) vestnost, sprejemljivost in zaznana učinkovitost zdravljenja pomembno prispevajo k sledenju splošnim priporočilom za zdravljenje, (2) zaznana učinkovitost zdravljenja napoveduje sledenje specifičnim priporočilom za zdravljenje, (3) sledenje večini posamezniku specifičnih priporočil bolje napovedujejo predstave o bolezni kot osebnostne dimenzije. Osebnostne dimenzije vestnost, ekstravertnost in sprejemljivost ter dimenzije predstav o bolezni (nadzor zdravljenja, skrb o bolezni, zaznano čustveno breme) razlikovalno napovedujejo sledenje priporočilom za zdravljenje. Navajamo tudi implikacije ugotovitev in omejitve študije.

COBISS.SI-ID: 42292578
5.
Razvoj in konstruktna veljavnost Testa osamosvajanja na prehodu v v odraslost (TOPO)

Prispevek prikazuje oblikovanje in razvoj vprašalnika TOPO ter njegovo eksploratorno dimenzionalno analizo (raziskava 1) ter validacijo (raziskava 2). TOPO je prvi pripomoček v svetu, ki meri različne vidike osamosvajanja v odnosu do mame in očeta specifično v obdobju prehoda v odraslost. Ugotovili smo, da je končna 5-faktorska struktura, ki vsebuje dimenzije Iskanje opore, Povezanost, Zaznana motečnost, Zanašanje nase ter Bojazen pred razočaranjem staršev, veljavna in zanesljiva. Rezultati analize več skupin kažejo stabilno faktorsko strukturo pri obeh spolih in v odnosu do obeh staršev. TOPO izkazuje tudi sočasno veljavnost, saj smo v raziskavi podprli predvidene povezave lestvic TOPO z lestvicami čustvene, konfliktne in funkcionalne odvisnosti starostnemu obdobju prilagojenega Vprašalnika psihološke separacije (PSI).

COBISS.SI-ID: 53323106