1.

Določitev geografskega porekla slovenskega akacijevega, lipovega in kostanjevega medu

Preučevali smo možnost določitve geografskega porekla treh vrst slovenskega medu s pomočjo analize nekaterih fizikalno-kemijskih parametrov, vsebnosti elementov in razmerij stabilnih ogljikovih in dušikovih izotopov. Slovenija je glede na zadnjo regionalizacijo, ki upošteva tudi višinske pasove, nagib tal, vrste kamnin, podnebje in rastje, razdeljena na štiri naravnogeografske regije: alpsko, dinarsko, panonsko in sredozemsko. S pomočjo kemometrije je bilo ugotovljeno, da preučevani parametri omogočajo razlikovanje med vzorci posamezne vrste medu, glede na geografsko regijo iz katere izvirajo.

COBISS.SI-ID: 3739512

2.

Naravni stabilni izotopi ogljika in dušika v slovenskem medu z vidika potvorjenosti ter botaničnega in geografskega porekla

Določili smo vsebnost stabilnih ogljikovih in dušikovih izotopov v sedmih vrstah slovenskega medu iz štirih naravnogeografskih regij Slovenije. Preučili smo možnost uporabe razmerij stabilnih ogljikovih in dušikovih izotopov za določanje botaničnega in geografskega medu kot tudi možnost dokazovanja potvorb medu z omenjenimi parametri. Ugotovili smo, da botanično poreklo ne vpliva značilno na izotopski profil medu, statistična analiza pa je pokazala razlike med medovi iz različnih regij Slovenije. Metoda določanja izotopskega razmerja je pokazala, da je bilo 2,2 % vzorcev medu potvorjenih.

COBISS.SI-ID: 24189223

3.

Modeliranje biološke variabilnosti pri rumenem odtenku barve jabolk cv. Granny Smith

S pomočjo sistema CIE L*a*b* so bile opravljene meritve barve kože na vzorcih jabolk cv. Granny Smith, ki so bili obrani pri dveh različnih stopnjah zrelosti v treh sadovnjakih in skladiščeni pri različnih temperaturah. Razvili smo model, ki temelji na poenostavljenem mehanizmu nastanka barve in opisuje razvoj sprememb obarvanja plodov v odvisnosti od začetnih pogojev in temperature med skladiščenjem. Uporabljali smo metode nelinearne regresijske analize. Začetni nivoji prekurzorjev rumene barve bistveno vplivajo na variabilnost rumenega odtenka plodov po končanem skladiščenju.

COBISS.SI-ID: 3754616

4.

Vpliv naravnih antioksidantov na tvorbo izomerov trans maščobnih kislin med toplotno obdelavo sončničnega olja

V sončničnem olju smo ob dodatku antioksidantov ekstrakta rožmarina ali luteina med segrevanjem spremljali parametre kvalitete olja in nastanek trans maščobnih kislin. Koncentracijo posameznih maščobnih kislin smo določali po predhodni frakcionaciji na plinskem kromatografu. Oba antioksidanta preprečujeta vse kvarne spremembe med segrevanjem olja (polarne spojine, dieni, trieni). Vsebnost trans maščobnih kislin se med segrevanjem olja povečuje, vendar dodatek obeh antioksidantov zavira njihovo nastajanje. Dodatek luteina se je pokazal kot bolj učinkovit v primerjavi z ekstraktom rožmarina.

COBISS.SI-ID: 3827576

5.

Študija dodatka CoQ10, ?-tokoferola in askorbinske kisline na oksidacijo holesterola v piščančji jetrni pašteti

V jetrni pašteti ovrednotili vpliv dodatka CoQ10, ?-tokoferola in askorbinske kisline, posebej in sočasno, na zmanjšano oksidacijo holesterola in ohranjanje senzorične kakovosti. Vlogo koencima Q10 kot odstranjevalca radikalov smo dokazali samo v primeru sterilizirane paštete. Na splošno pa so bile v preprečevanju oksidacije paštetnega nadeva najbolj učinkovite kombinacije s askorbinsko kislino, samo ali v povezavi z ?-tokoferolom, kjer je bila tvorba oksidov holesterola pod mejo detekcije. Dokazali pa smo tudi opazno povečano tvorbo oksidov holesterola v vzorcih brez dodanih antioksidantov.

COBISS.SI-ID: 3834744