Proučevali smo možnost določanja botaničnega porekla medu na podlagi vsebnosti elementov. Uporabili smo preprosto, hitro in cenovno ugodno metodo TXRF za določanje elementne sestave v kombinaciji s kemometričnimi metodami obdelave podatkov (PCA in RDA). Ta kombinacija omogoča razlikovanje medu glede na botanični izvor. Izkazalo se je, da so ključni parametri za razlikovanje med vrstami medu elementi Cl, K, Mn in Rb.
COBISS.SI-ID: 22578215
Primerjali smo sestavo sadnih sokov na slovenskem in ciprskem tržišču. Z masno spektroskopijo (IRMS) smo določali vrednost ?13C ter z metodo SNIF NMR razmerja (D/H)I in (D/H)II. Dobljeni rezultati kažejo na potvorjenost nekaterih analiziranih vzorcev. Merjenje ?18O v vodi in (D/H)II v etanolu kaže na značilno razliko med sokovi iz Slovenije in Cipra. Z uporabo statistične metode PCA smo dokazali značilne razlike med analiziranimi sokovi iz teh dveh držav.
COBISS.SI-ID: 22738471
Ugotovili smo, da je vsebnost HCA odvisna od prisotnosti kože in metode toplotne obdelave. Še več, nastanek HCA je v primeru neposrednega prenosa toplote obsežnejši v odsotnosti kože. Pomembna je tudi ugotovitev, da z izbiro ustrezne metode toplotne obdelave piščančjega mesa lahko zmanjšamo nastanek HCA. Torej je vnos HCA v telo mogoče zmanjšati z uživanjem pečenega piščančjega mesa, vendar je potrebno kožo zavreči le v primeru, če je bilo meso pripravljeno z IR žarom.
COBISS.SI-ID: 3635832
Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv kakovosti, časa zorenja oz. proteolize in stopnje pečenosti do dveh središčnih temperatur na tvorbo HCA v dolgi hrbtni mišici prašiča. Določili smo PhIP, MeIQx, DiMeIQx, harman in norharman. Vsebnost HCA narašča z zorenjem in je odvisna od Ts. Pri Ts = 70 °C v vsebnosti HCA nismo ugotovili značilnih razlik med kakovostma. Vzorci BMV (95 °C) vsebujejo povprečno 22 % več HCA kot normalni vzorci. Z zdravstvenega vidika je najprimernejše uživanje do Ts = 70 °C pečenega prašičjega mesa normalne kakovosti in zorenega do 3 dni ali nezorenega BMV mesa.
COBISS.SI-ID: 3513208
V članku so predstavljeni pogledi na osnovne teorije o prehrani. Opisani so glavni vzroki za poveča željo po energetsko gosti in »hitri« prehrani ter želja po uživanju poživil. Večina omenjanih pristopov ima lahko pozitivne učinke na reproduktivne mehanizme negativno pa vplivajo na zdravje in dolgoživost posameznika. Raziskovanje prehranskih vzorcev in instinktivnih odločitev pri izbiri živil, omogoča boljše razumevanje vzrokov za razvoj prehranskih navad.
COBISS.SI-ID: 1943139