Določali smo flavonoidni profil sedmih vrst slovenskega medu. Flavonoide smo iz medu izolirali s pomočjo ekstrakcije na trdni fazi (SPE) ter jih analizirali s tekočinsko kromatografijo z masnim spektrometrom. Analizirani vzorci medu so imeli podoben, toda kvantitativno različen flavonoidni profil. Rezultati analize flavonoidov v slovenskem medu niso pokazali značilnih spojin, to je markerjev, ki bi nakazovali botanično poreklo medu. Rezultati linearne diskriminantne analize pa so pravilno uvrstili 85 % vzorcev medu glede na botanično poreklo.
COBISS.SI-ID: 3869048
Namen te raziskave je bil ugotoviti vpliv dodatka koencima Q10 in askorbinske kisline ali alfa-tokoferola, posamično ali skupno, na preprečitev oksidativne poškodbe v piščančji jetrni pašteti, kar se izraža kot zmanjšanje tvorbe oksidov holesterola in v ohranjanju senzorične kakovosti. Izdelali smo različne piščančje paštete, brez dodatkov, s koencimom Q10 (0,2 g/kg) in ali askorbinsko kislino (2 g/kg) ali alfa-tokoferolom (0,2 g/kg), ali z obema. Vsi izdelki so bili pasterizirani (82 °C) ali sterilizirani (121 °C). Dokazali smo prisotnost štirih oksidov holesterola: 7α-, 7β-, 20α- in 25-hidroksiholesterol. V steriliziranih paštetah smo dokazali, da dodatek koencima Q10 (kontrola, 5,16 mg/kg; +Q10, 3,94 mg/kg) in sinhrono delovanje koencima Q10 in alfa-tokoferola (2,6 mg/kg) zmanjšata nastanek oksidov holesterola. V pasteriziranih in steriliziranih paštetah najugodneje zavira nastanek oksidov holesterola sam askorbinska kislina ali pa v kombinaciji z alfa-tokoferolom, v obeh primerih so določene vrednosti oksidov holesterola pod mejo detekcije. Zaznali smo tudi povečano tvorbo oksidov holesterola (1,9 mg/kg) med segrevanjem vzorcev brez dodanih antioksidantov. Obstaja tudi rahla povezava med vsebnostjo oksidov holesterola in senzoričnimi lastnostmi paštet. V pasteriziranih paštetah z dodanimi antioksidanti sta se barva in vonj nekoliko izboljšali, poslabšala pa se je aroma, medtem ko je bila barva pri pasteriziranih paštetah nekoliko slabša, tekstura pa bolj mehka. Na splošno pa instrumentalno merjeni parametri barve in ocenjene senzorične lastnosti ne kažejo razlik med pasteriziranimi in steriliziranimi paštetami.
COBISS.SI-ID: 3834744
Določili smo vsebnost stabilnih ogljikovih in dušikovih izotopov v sedmih vrstah slovenskega medu iz štirih naravnogeografskih regij Slovenije. Preučili smo možnost uporabe razmerij stabilnih ogljikovih in dušikovih izotopov za določanje botaničnega in geografskega medu kot tudi možnost dokazovanja potvorb medu z omenjenimi parametri. Ugotovili smo, da botanično poreklo ne vpliva značilno na izotopski profil medu, statistična analiza pa je pokazala razlike med medovi iz različnih regij Slovenije. Metoda določanja izotopskega razmerja je pokazala, da je bilo 2,2 % vzorcev medu potvorjenih.
COBISS.SI-ID: 24189223
Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv kakovosti, časa zorenja oz. proteolize in stopnje pečenosti do dveh središčnih temperatur (Ts) na tvorbo HCA v dolgi hrbtni mišici prašiča. Določili smo PhIP, MeIQx, DiMeIQx, harman in norharman. Vsebnost HCA narašča z zorenjem in je odvisna od Ts. Pri Ts = 70 °C v vsebnosti HCA nismo ugotovili značilnih razlik med kakovostma. Vzorci BMV (95 °C) vsebujejo povprečno 22 % več HCA kot normalni vzorci. Z zdravstvenega vidika je najprimernejše uživanje do Ts = 70 °C pečenega prašičjega mesa normalne kakovosti in zorenega do 3 dni ali nezorenega BMV mesa.
COBISS.SI-ID: 3513208
Ugotovili smo, da je vsebnost HCA odvisna od prisotnosti kože in metode toplotne obdelave. Še več, nastanek HCA je v primeru neposrednega prenosa toplote obsežnejši v odsotnosti kože. Pomembna je tudi ugotovitev, da z izbiro ustrezne metode toplotne obdelave piščančjega mesa lahko zmanjšamo nastanek HCA. Torej je vnos HCA v telo mogoče zmanjšati z uživanjem pečenega piščančjega mesa, vendar je potrebno kožo zavreči le v primeru, če je bilo meso pripravljeno z IR žarom.
COBISS.SI-ID: 3635832