1.

Simpozij o klinični nevrofiziologiji vida in o očesnih gibih

Glavne teme simpozija so bile: elektrofiziologija bolezni očesne mrežnice in bolezni vidne živčne poti za njo, racionalna raba elektrofiziologije vida v klinični praksi, elektrofiziološke preiskave vida pri otrocih, anatomija in fiziologija očesnih gibov, diagnostične preiskave motenj očesnih gibov, bolezni zunanjih očesnih mišic ter mežikanje in motnje mežikanja. Del sestanka je bil posvečen praktičnim demonstracijam snemanja elektroretinogramov in vidnih evociranih potencialov ter prikazu pregleda očesnih gibov. Na srečanju je aktivno sodelovalo 29 predavateljev (18 slovenskih).

B.01 Organizator znanstvenega srečanja

COBISS.SI-ID: 252508160

2.

Mikrofiziologija motorične enote

Motorična enota je motorični nevron z mišičnimi vlakni, ki jih ta nevron oživčuje. Enota deluje kot celota, rezultat njene aktivnosti pa je hoteni gib. V predavanju je bila predstavljena fiziologija motorične enote na molekularno-celični ravni. Predstavljeni so bili membranski in akcijski potencial, integracija aktivnosti na motoričnem nevronu, prevajanje akcijskih potencialov vzdolž motoričnega aksona, živčnomišični prenos in elektromehanska sklopitev v mišici.

C.06 Članstvo v uredniškem odboru

COBISS.SI-ID: 27698905

3.

Simon Podnar in Grega Repovž, mentorja doktorantki Viti Štukovnik

Vita Štukovnik je bila mlada raziskovalka, ki je pod mentorstvom dr. Simona Podnarja in dr. Grege Repovša uspešno končala doktorsko delo v letu 2010.

D.09 Mentorstvo doktorandom

COBISS.SI-ID: 3297300

4.

Nevrološko in nevrofiziološko testiranje moških in ženskih seksualnih funkcij

Seksualne funkcije so kompleksne in jih upravlja živčevje. Motenj je več vrst, le redko so res nevrološke. Četudi je mogoče dokazati nevro/fizio/loške motnje v živčevju, ni nujno da pojasnijo seksualno disfunkcijo. Predstavljena je nevro/fizio/loška diagnostika z opozorilom na vrsto pasti.

B.04 Vabljeno predavanje

COBISS.SI-ID: 27542745

5.

Raziskovanje živčnomišičnega drgeta z aksonsko stimulacijo

V primerih diagnostičnega suma na miastenijo gravis priporočamo mikroelektromiografsko meritev živčnomišičnega drgeta z aksonsko mikrostimulacijo kot začetno preiskavo. Mišici orbikularis okuli - ali deltoideus pri bolnikih s simptomi na udih - sta prvi izbiri. Večina bolnikov ima jasno povečan živčnomišični drget. V mejnih primerih je število nenormalnih motoričnih ploščic občutljivejše merilo kot povprečna vrednost drgeta v 30-60 ploščicah. V seriji 159 zaporednih bolnikov, diagnosticiranih z miastenijo gravis ob njihovem prvem pregledu, ni bilo napačno pozitivnih ali negativnih izvidov.