P3-0171 — Letno poročilo 2009
1.
PET možganskega prionskega amiloida pri Gerstmann- Straussler-Scheinkerjevi bolezni

Raziskava poroča o uporabi molekulskega sledilca FDDNP za prepoznavo in oceno obsega prionske patologije v možganih skupine preiskovancev z genetsko povzročeno obliko prionske bolezni. Študija je preverila sposobnost FDDNP, da se z njim prikaže pri nosilcih mutiranega gena bolezen že pred nastopom kliničnih znakov za časa življenja bolnika. Dosedanja diagnostika prionskih bolezni je namreč vezana na preiskavo možganov po smrti bolnika

COBISS.SI-ID: 30622469
2.
Na spol vezane razlike pri okrevanju kožne občutljivosti za bolečino po zdravljenju prekinjenega živca z metodo anastomoze konec s stranjo pri podgani

Morebitne razlike med spoloma glede brstenja nevronov skozi anastomozo konec s stranjo, s katero se kirurško zdravijo težke poškodbe živcev, niso bile znane. Ugotovili so, da je bilo oživčenje kože na tak način uspešno pri večjem odstotku samic kot samcev, v velikosti oživčene površine pa ni bilo razlik. Večja uspešnost ponovnega oživčenja kože pri samicah je bila posledica večjega števila mieliniziranih aksonov, ki so brsteli v donorski živec pri samicah kot pri samcih.

COBISS.SI-ID: 24140761
3.
Sinaptotagmini pri nevrodegeneraciji

Avtorji poročajo o najnovejših izsledkih raziskav, ki so pokazale povečano izražanje sinaptotagminov v možganih transgenskih mišk z modelno Alzheimerjevo boleznijo ter povečano izražanje sinaptotagmina 4 pri živalskem modelu epilepsije po vbrizganju kvinolinske kisline v striatum. Ti raziskavi podpirata hipotezo, da imajo sinaptotagmini pomen pri vnetnih procesih v okolici amiloidnih leh pri Alzheimerjevi bolezni in pri excitotoksičnih lezijah, ki so pomemben dejavnih pri številnih boleznih možganov.

COBISS.SI-ID: 26264537
4.
3D prikaz in merjenje kapilar, ki preskrbujejo različna mišična vlakna v mišici extensor digitorum longus pri podgani po denervaciji in reinervaciji

Avtorji so razvili posebno metodo za 3D prikaz kapilar ob mišičnih vlaknih. Nato so proučili razpored in različne parametre gostote kapilar v odvisnosti od morfoloških, presnovnih in kontraktilnih značilnosti različnih mišičnih vlaken v hitri mišici podgane, nato pa še učinek prekinitve živca ter ponovnega oživčenja mišice na kapilare. Presenetljivo so ugotovili, da ne glede na inervacijo kapilarni parametri sledijo premeru vlaken in ne intenziteti oksidativne presnove vlaken.

COBISS.SI-ID: 25594841
5.
Živčno uravnavanje z acetilholinesterazo povezanega kolagena Q v mišicah podgane

Avtorji so ugotovili, da je izražanje kolegena Q, ki je pomembna sinaptična beljakovina v mišici, odvisno od oživčenja oziroma točneje od vzorca živčne aktivacije mišičnih vlaken. Tonična aktivacija v počasni mišici omogoča visoko izražanje kolagena Q po vsej mišici preko Ca-kalcinevrinskega signalega mehanizma. V hitri mišici je izražanje kolagena Q izven motoričnih ploščic ireverzibilno zavrto ne glede na vzorec mišične aktivacije, razen v motoričnih ploščicah, kjer pa ni odvisno od kalcinevrina.

COBISS.SI-ID: 25793753