Urotelijski plaki so specializirana membranska področja površinskih urotelijskih celic, ki jih gradijo urejeni intramembranski partikli iz uroplakinov. V članku smo proučili membranske predelke, ki sodelujejo pri oblikovanju urotelijskih plakov. Trije značilni predelki so bili opisani. V bližini golgijevega aparata so prisotni majhni transportni vezikli, ki vsebujejo uroplakine, ki pa niso urejeni v plake. Drugi predelek predstavljajo nezreli fusiformni vezikli, ki nosijo male plake. Zreli fusiformni vezikli so sploščeni in vsebujejo velike plake. Vsi trije predelki so del biosintetske poti apikalne palzmaleme, saj se ne označijo z označevalci endocitoze. V študiji je prvič predstavljen model oblikovanja urotelijskih plakov. Le-ta predvideva odcepljanje majhnih transportnih veziklov, ki nosijo individualne uroplakinske partikle, iz golgijevega aparata, in njihovo združevanje v nezrele fusiformne vezikle. Nadaljna zlivanja in odceplanja membran vodijo v zorenje fusiformnih veziklov in končno v nastanek zrelih fusiformnih veziklov, od katerih vsak prenaša dva plaka k apikalni plazmalemi površinske urotelijske celice.
COBISS.SI-ID: 28976345
V površinskih celicah normalnega urotelija se uroplakini urejajo v urotelijske plake, ki tvorijo fusiformne vezikle in mikrogrebene na apikalni površini. Ker je znano, da se spremembe diferenciacije odražajo v strukturi apikalne površine smo proučili ultrastrukturno lokalizacijo štirih uroplakinov v normalnem in preneoplastnem uroteliju. Preneoplastne spremembe smo inducirali z aplikacijo ciklofosfamida laboratorijskim mišim. V normalno diferenciranih površinskih urotelijskih celicah so uroplakini kolokalizirani v plakih fusiformnih vezikliov in apikalne plazmaleme. V preneoplastnem uroteliju sta prisotni dve vrsti površinskih celic s spremenjeno diferenciacijo. Prve ne izražajo uroplakinov, vsebujejo v citoplazmi le majhne transportne vezikle in imajo na površini prisotne številne mikrovile, so torej slabo diferencirane. V drugih so prisotni majhni urotelijski plaki v nezrelih fusiformnih veziklih in apikalni plazmalemi, na površini pa imajo te delno diferencirane celice vrvičaste mikrogrebene. V članku je prvič na ultrastrukturnem nivoju dokazano, da obstaja le en tip urotelijskih plakov, ki vsi vsebujejo vse štiri uroplakine. V preneoplastnih spremembah je ohranjeno, vendar značilno znižano, izražanje štirih uroplakinov, kar je pogoj za oblikovanje plakiv. Spremenjena diferenciacija pa prepreči zorenje plakov, kar vodi v nastanek nezrelih fusiformnih veziklov in spremenjeno apikalno površino urotelijskih celic.
COBISS.SI-ID: 29577177
V tej študiji smo ugotavljali povezavo dezmosomskih proteinov z membranami, ki so bogate s holesterolom, kamor uvrščamo tudi membranske rafte. Ugotavljali smo tudi vpliv holesterola na sestavljanje dezmosomov v epitelnih celicah MCDK. Biokemijska analiza je pokazala, da se dezmosomski kadherin dezmokolin 2 nahaja v membranskih frakcijah, ki so bogate s holesterolom. Z imunofluorescenco smo potrdili kolokalizacije med dezmosomi in novim raftnim označevalcem, ostreolizinom. Ugotovili smo še, da odstanitev celičnega holesterola zmanjša trdnost medceličnih povezav. Študija dokazuje, da je del dezmokolina 2 vezan na membranske rafte in da so intaktni rafti pogoj za nastanek dezmosomov. Predvidevamo, da holesterol regulira izgradnjo dezmosomov.
COBISS.SI-ID: 27616729