Endoglin je ko-receptor TGF-beta, ki sodeluje pri aktivaciji signalne poti, ki omogoča proliferacijo endotelijskih celic in migracijo v angiogenem tumorskem žilju. Utišanje izražanja endoglina zato predstavlja atraktiven pristop za antiangiogeno terapijo tumorjev. Namen raziskave je bil ovrednotiti terapevtski potencial majhnih interferenčnih RNA (siRNA) molekul proti endoglinu in vitro v humanih in mišjih endotelijskih celicah in in vivo v mamarnem adenokarcinomu TS/A v BALB/c miših. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo siRNA proti endoglinu dober antiangiogeni terapevtski potencial in vitro, saj se je učinkovito zmanjšalo izražanje mRNA za endoglin in proteina v mišjih in humanih mikrovaskularnih endotelijskih celicah po lipofekciji in s tem inhibiralo proliferacijo endotelijskih celic in tvorbo žilam podobnih struktur. In vivo utišanje endoglina s trojnim elektroprenosom siRNA molekul v mamarni adenokarcinom TS/A učinkovito zmanjša izražanje mRNA, število tumorskih krvnih žil in rast tumorjev. Dobljeni rezultati kažejo, da je utišanje endoglina obetavna antiangiogena tumorska terapija, ki bi bila uporabna v kombinaciji z že uveljavljenimi citotoksičnimi terapevtskimi pristopi.
COBISS.SI-ID: 1469819
Dovajanje električnih pulzov (elektroporacija – EP) tkivom (mišici in tumorjem) in vivo poleg povečanja permeabilnosti celic povzroči tudi spremembe v krvnem pretoku ter prepustnosti žilne stene za različne makromolekule, ravno tako pa povzroči zaporo krvnega pretoka v tumorjih. Kombinacija električnih pulzov s citostatikom bleomicinom (elektrokemoterapija – ECT) pa naj bi imela tudi žilno razdiralni učinek. Pokazali smo, da električni pulzi, ki se uporabljajo pri ECT in ECT z bleomicinom povzročita takojšnjo zaporo krvnega pretoka. Zapora krvnega pretoka je dolgotrajnejša pri ECT z bleomicinom, kjer smo pokazali z in vivo slikanjem v realnem času, da ima ta terapija tudi žilno razdiralni učinek. Razlike v odgovoru tumorskega žilja na EP in ECT z bleomicinom pa se začnejo pojavljati že v prvi uri po terapiji. Pokazali smo tudi, da normalne žile, ki obkrožajo tumor, ostanejo funkcionalne tako po EP kot po ECT z bleomicinom.
COBISS.SI-ID: 1471867
Namen raziskave je bil oceniti primernost p21 promotorja za z obsevanjem inducirano transkripcijsko ciljanje s končnim ciljem testirati terapevtsko učinkovitost kombinirane radio-genske terapije s terapevtskim genom za interlevkin 12 pod kontrolo p21 promotorja. Z uporabo reporterskih eksperimentalnih modelov smo dokazali, da se p21 promotor inducira z obsevanjem, da indukcija ni odvisna od doze in da ga lahko ponovno induciramo. Radio-genska terapija z interlevkinom 12 pod kontrolo p21 promotorja je imela dober protitumorski učinek s statistično značilnim zaostankom v rasti tumorjev, ki je bil primerljiv s tistim po terapiji s konstitutivnim promotorjem. S to raziskavo smo dokazali, da je p21 promotor primeren kandidat za transkripcijsko ciljanje. Radio-genske terapije z radio-induciblinim interlevkinom 12 je imela sinergistični protitumorski učinek v primerjavi s samo radioterapijo, s čimer smo potrdili terapevtska vrednost tega plazmida in dokazali njegovo uporabnost v kombinaciji z radioterapijo.
COBISS.SI-ID: 1643131
Namen sistematičnega pregleda je bil utrditi dosedanje znanje o učinkovitosti elektrokemoterapije v kliniki in raziskati razlike v učinkovitosti elektrokemoterapije glede na tip tumorja, uporabljen kemoterapevtik in način vnosa zdravila. Z analizo podatkov smo potrdili, da je elektrokemoterapija značilno bolj učinkovita kot samo bleomicin ali cisplatin. Učinkovitost je značilno večja za intratumorski vnos bleomicina kot pa intravenski vnos. Intratumorski vnos bleomicina in cisplatina je enako učinkovit za elektrokemoterapijo. Elektrokemoterapija je bolj učinkovita pri sarkomih kot pa melanomih ali karcinomih. Rezultate te raziskave lahko uporabimo za napoved odziva tumorjev na elektrokemoterapijo glede na različne pogoje zdravljenja in jih je smiselno upoštevati za nadaljnje izboljšanje protokolov za elektrokemoterapijo.
COBISS.SI-ID: 9569364
Antiangiogeni metarfgidin peptid (AMEP) je nova protitumorska učinkovina, ki učinkuje antiproliferacijsko in antiangiogeno preko vezave na αvβ3 in α5β1 integrine. V prvi raziskavi faze I na ljudeh smo raziskali varnost in tolerantnost intratumorskega elektroprenosa plazmida AMEP v kožne metastatske melanome. Sekundarna cilja sta bila učinkovitost in farmakokinetika. Opazili smo minimalno sistemsko toksičnost. Povezanih resnih neželenih učinkov ni bilo. Plazmid AMEP smo zaznali v plazmi, ne pa v urinu. mRNA za AMEP je bila prisotna v treh od petih zdravljenih lezij, ne pa v kontrolnih lezijah. Po 29 dneh je bilo vseh pet lezij stabilnih glede na premer, medtem ko so se 4 od 5 kontrolnih lezij povečale za več kot 20%. Nobenega odziva ni bilo pri oddaljenih lezijah. Ta prva raziskava faze I na ljudeh o elektroprenosu plazmida AMEP v kožni melanom je pokazala, da sta postopek in zdravilo varna ter da je prišlo do lokalne transfekcije.
COBISS.SI-ID: 1578363